j i ga...tko to je

eni so diplomati, drugi se pa radi fajtamo

ja.. sej vcas je bolj bit diplomat..

ampak ce se pa ze sfajtas.. pol pa j i ga  ne more en tko.. drug pa drugac.. :)))  Kar je, je.. :)

Men se zdi, da si itak poiščemo partnerja, ki se v večini strinja z nami-vsaj na začetku, ko si zaljubljeni...potem pa se vidi: če se še strinja alu ne...meni se zdi fajn, če ima svoje mnenje...če imava pa vsak svoje, pa se v nečem ne strinjava, je pač treba najti skupno rešitev...sigurno pride kakšen primer, ko se ne strinja z mano...se pač ne. jaz pa ne z njim...če se gre za kakšno stvar, ki vpliva na najin odnos, potem se zmeniva, če pa gre le za kakšno mnenje, ki pač nima za naju nekega pomena, potem pa pač ostaneva vsak pri svojem mnenju,,,je pa res, da se ravno zaradi tega prepiramo!!

en ima svoje mnenje, drugi svoje, potem se ne mormo zmenit...vsak svoje "tera" naprej in dokazuje kdo ima bolj prav...

če bi imeli vedno isto mnenje, se sploh nebi kregali...

men gre pa moj full na živce  3. osebi nikoli ne bo nasprotoval, če smo v družbi še z nekom pa vedno z njim potegne (ne glede na temo in njegovo resnično prepričanje) in nasprotuje meni. se mi včasih zdi, da sem edina oseba ki se ji upa nasprotovati in potem izkoristi priliko  se je pa tudi zgodilo, da sem se kdaj s kom spričkala, on pa je bil tiho kot kakšna rit, joj kako me to pogreje!!!

Odvisno od tega, za kakšno zadevo gre. Če je govor o nekih splošnih, vsakdanjih rečeh, potem vsak od naju pove svoje mnenje (ni problem, če se ne strinjava )

Če je govor o načinu vzgoje, odnosih, pogledu na življenje, tu sva si na isti valovni dolžini

Če pa gre za osebne stvari, ki zadevajo naju dva, takrat pa drug drugemu ščitiva hrbet. Morava, zato da obstane najina zveza. Pa tudi zato, da ščitiva najino malo celico pred zunanjimi vplivi. Če bi se na tej točki začela nasprotovati, potem bi bil to začetek konca ljubezni.

_____________________________

Naj bo lep ta dan, bodi nasmejan:)

Ne, oz. bohnedaj. Vsak ima svojo pamet in svoje neumnosti  In za tem trdno stojiva - doma in v družbi

še eno pojasnilo
to je bilo včasih, ko sva bila še mlada (in neumna )

zdej je pa tko, da sm jst mal bl diplomata (česar sem se seveda od njega naučila), on pa zna tud fajn zaorat (pri 3. osebi, seveda...še posebi, če se gre za njegovo famillijo)

Moj dragi mene podpira, tako ali drugače   Prav tako jaz njega. Kar se tiče pa izražanja mnenj pa..ja seveda poveva vsak svoje mnenje- ponavadi so najina mnenja podobna....če se pa kdaj zgodi, da niso pa tut ok...pač vžgeva konferenco in ugotavljava kako razgledana sva

Mislim, da se partnerju ni potrebno vedno strinjati z mano. Bog ne daj. Pa tudi jaz se vedno ne strinjam z njim.

Tudi v družbi to poveva na dostojen način.  Če pa polemika ni stvar družbe v kateri sva, sva seveda modro tiho. včasih pa se celo pohecamo na ta račun.


_____________________________

Ja, ja,...

Ne. Ne podpre me vedno, samo takrat, ko si deliva isto mnenje.

če bi me vedno podprl, potem bi to pomenilo, da se delava lepe pred drugimi,...

zakaj le?

a je narobe, če imata partnerja kdaj različna mnenja?
a potem nista idealen par?

ne vem no....meni je to nekaj čisto normalnega, da se ne strinjava v vsem. ali doma ali pred prijatelji. pred tujci pa itak nimaš nekih hudih debat. vsaj ponavadi ne.

bolj cenim, da čutim, da me podpira v tem, kar počnem, kako mislim. in da je to izključno med nama.

edino taka podpora mi nekaj pomeni, vse ostalo je samo fasada....

_____________________________

...vox populi...

Nimava teh problemov, ker že od samega začetka dobesedno isto misliva, še več, velikokrat telepatsko razmišljava skupaj. Sva zagledana, potem pa rečem, da razmišljam o tem in tem , pa mi reče da je ravnokar mislil na to. To se nama res velikokrat zgodi.

V družbi pa ne zabijava sebe, niti drugih. Ker to ni lepo. Zakonske krize se rešuje doma.
Ker se veliko pogovarjava doma, nimava nasprotujočih si mnenj. Ajde, sem pa ke, sam to so res malenkosti. Pa še to so ponavadi take stvari, v katere se dobesedno včasih zaletiš z glavo v zid, beri nepremišljenost.

Ne. Oba poveva tisto, kar misliva, ne glede na to, ali se strinjava ali ne. In ko se ne, se nama potem smeji cela družba, ker se samo pričkava, skregati se pa ne znava.

Ah, kje pa. Podpre takrat, ko se res strinja z mano ali pa ko me podpre zaradi lastne varnosti  

Ne. Zakaj bi me pa moral, če se z nečim ne strinja oz. ima na to drugačne poglede?

_____________________________

Mirna - 19. 12. 2003
Zarja - 30. 10. 2006

Ne, pa tudi jaz ne njega.

Ja, vedno! Jaz pa z nji po potrebi

Ne. Definitvno ne. Ce pa se ne strinja z mano, pa niti ne pricakujem, da bi me podpiral. Zato me ne. Do zdaj je vedno blo tko in ni blo problema. Bo pa verjetno kdaj tud tko, da si bom zelela njegove podpore, ne glede na to, ce bo imel nasprotno mnenje. Takrat se ne vem kako bom reagirala, ampak lahko mi vseeno ne bo, ce si bom njegove podpore zelela. Verjetno bom mal zalostna, da se ne strinja z mano, a od njega ne morem zahtevati in pricakovati, da se z mano strinja. Nima pa nic proti, ce nardim po svoje in ne po njegovo, ker razmislja isto kot jaz. Zaenkrat se nimava otrok in se zavedava, da se takrat bova mogla podpirat in se bova o vsaki taki stvari resno pogovorila in poskusala najt nek kompromis. Upam da nam uspe, saj nama lahko le, ce bova drzala skupaj.

Odvisno od družbe. Med prijatelji se skoz najedava do nezavesti.

Oooo teta meta.!!!??? Nism te vidla ze 100 let!!!

Da ne bo švicarski sir domov prišel

Ups... jst sm pa sele zdele pokopcala, da je govor 'v druzbi'...

No, jst sm pisala na splosno v lajfu pac... sorci.

Drugace pa ne, ne pricakujem in on tud ne.

No kva sem pa zdej nardila

Sem hotla rečt baguska, da maš še zmeram elektro-frizuro  A se še zmeram v rikverc na motorju voziš?