Jaz vsak dan na cesti srečam toliko "odforanih", da mi ni ta Murkova drugačnost čist nič posebnega.

_____________________________

Naj bo lep ta dan, bodi nasmejan:)

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Jest sem na bolniški, a prou
In spet malo visim na RR. Drugače sploh nimam več cajta za to.

_____________________________

Naj bo lep ta dan, bodi nasmejan:)

kaj imavi istega moza?

Ma ne berem postov vmes al bina.

_____________________________

Homines quod volunt credunt. -- "Ljudje verjamejo to, kar želijo." (Julij Cezar)

Namesto da govoriš, raje naredi kaj prijetnega za vso družino.

E, moja Mič, lahko je reči, veš.

Vem .

Še lažje je narediti. Samo začeti je treba, potem gre. Korak po korak. Tako pravi naš očka in še kako prav ima. Saj on bolj zna, jaz sem samo pametna.

Kaj pa je to po tvoje?
Me namreč zanima, ker mam podobno situacijo kot anonimna.

Mah, ti dedci! Če mene vprašate, še en otrok zraven. Midva se sicer pogovarjava, ampak spremeni se pa ponavadi nič. Čez nekaj časa spet isto. Ampak jaz po svoje naredim.

Draga anonimna, kot je bilo napisano - hladen tuš. Če se čez pet let še v tej zvezi vidiš, potem se splača potruditi (oba, ne le ti). Če ne boš pa sama čist ok sfurala, ker to očitno že zdaj počneš. Samo brez nepotrebnih kritik in nespoštovanja. Tudi otrokom ni nevem kak zgled starš, po katerem se kot po predpražniku hodi.

Če se imata dva iskreno rada, ni zmerjanja in očitkov. Probleme se skupaj rešuje, ne pa na druge prelaga (oz.ignorira). Odkrito se pomenita, pa naj bo še tako težko. Če mu je še biti v vaši družini, potem naj se potrudi tudi on.

Dejstva:

Rutinsko življenje družine, brez posebnosti, služba, beton, otroci, večerja, seks. Možu preseda "najedanje" in zanj ni več dojemljiv, pravzaprav je negativno dojemljiv, ravno tako ženi. Odnos je prazen, brez vznemirjenj. Edino vznemirjenje je možu seks; verjetno se hoče tam izživeti zaradi na splošno dolgočasnega življenja, žena pa to dojema kot edino, kar njemu šteje in jo takšna ekskluzivnost moti.

Torej-kaj bi naredila jaz?
Kot prvo moje življenje zanimivo, poželjivo in greha vredno tudi pred deseto zvečer, ko se uležem v posteljo.

Brala bi, ker znanje še vedno širi pobzorja in sprošča duha.
Potovala bi, da sprostim dušo in vidim, da življenje niso samo štiri stene in cesta dom-služba.
Štrikala bi.
Prepleskala stanovanje (pa čeprva staro) v sveže barve.
Posadila bi rože.
Obleka bi kavbojke in preplesala noč.
Hodila po potoku.
In za večerjo postregla jagode.

Počnem veliko od tega, kar me veseli, zato živim in zato imajo moji bližnji občutek, da sem živa in poželjiva.

Vseeno je, kaj počneš. Pomembno je le to, da v tem uživaš, da se sprostita tvoje srce in duša. To je tisto, zaradi česar smo skupaj in ne zakoplji tega med službo, beton in večerno utrujenost.

Vse to počaka, samo življenje gre naprej.

 Se popolnoma strinja s teboj. Samo enkrat se živi.

_____________________________

Život ide dalje,
život brzo odlazi...

Tenks, Mič!

Saj idej mam še velik , če rabiš.

Itak, kar na plano z njimi

men je že vprašanje čudno. noben od nas si ničesar ne "zasluži", nič mu ne pripada samoumevno, ampak ima tako kot sam naredi.

Mič, včasih se mi zdiš prav nezemeljska .

_____________________________

Homines quod volunt credunt. -- "Ljudje verjamejo to, kar želijo." (Julij Cezar)

Običajno sem taka  

Včasih me pa kaj spravi na zemljo .

in če je med vama ostal samo še sex, vsaj uživaj v njem. a je res treba bit kot otrok, če ti meni ne daš tega, ti jaz ne dam tega. sex ni igrača, ki jo daš ali ne daš, to je osnova odraslega partnerstva. samo, če hočeš uživati v njem.

jaz pa tok sovražim pogovore in razglabljanje. sem zelo flegma in prilagodljiva, ampak pri nekaterih stvareh se pa neha in konec, se ne premaknem za mm. če sem slabe volje, mora to moj vedeti že sam s pogledom, pa še ugotoviti kaj je narobe . in na srečo mu v večini ratuje. kar po desetih letih mi niti na pamet ne pade, da bi mu šla kaj razlagat.



_____________________________

iz malega zraste veliko

mislm,da ni partnerjev in ne zakona katerim bi šlo vse po maslu in nebi niti enkrat prišla v naskriž....važno je samo to,da se problema ki je nastal zavedata oba in ga tudi oba rešujeta!
ponavadi je tako....ko smo pretirano zaposleni s stvarmi okoli sebe,kot je gradnja hiše,skrb za druge (npr stare starše),otroke,kariera,...enostavno nimamao časa za pogovor oz nor.komunikacijo z svojim najbližjem,možem ali ženo!ponavadi se šele zvečer vidimo,ko se zleknemo na fotel in se stanje preteklega dneva umiri,takrat rabiš cajt zase,si zmatran in komaj čakaš pojstlo da se uležeš in naspiš za naslednji dan...ki se v nedogled ponavla!!!niti na pamet ti ne pade da bi se še pogovarjal in debatiral o bilo čem,da o seks na eks ne govorim,...
tako se ponavadi pari odtujijo!
ponavadi problem mine,ko se to stanje umiri....če pa je že prepozno pa...  žal vidiš šele takrat,kok si se zmožen  ponovno zagnat v komunikacjo...
jst mislm,da ponavadi je tako,da pogovor kr pomaga,morda ne prvi peti,deseti,stoti...jasno pa s tonom v normali včasih moraš moškim svoja čustva,ugotovitve,....razložit na drugačen način...me morda opazimo že stanje,oni pa pač rabijo razlago!(sicer ne vsi in vse)
poiskušaj se pogovort z njim o stanju ki je nastalo,razloži mu kako čutiš,kako se počutiš,povej mu da se ti zdi da je spoštovaje med vama usahnilo,povej primer,....morda se ga kaj prime!!!
za srečo!