Verjetno je to trenutek slabosti....ampak vseeno....moram se skričat

aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa!!!!

---

Zdaj pa k vprašanjem!

Tisti,ki še študirate,se izobražujete...kakorkoli in imate doma nadebudne malčke in zahtevne očije/partnerje..... pa službo....kako za vraga vam uspe???!!
Kako usklajujete,kdaj se učite?

Meni se že malo trga.Že junija sem končala predavanja na FŠ za trenerja plavanja,pa mi je do sedaj komaj uspelo spraviti skupaj literaturo za izpitno nalogo strokovnega dela.Napisat pa še nič. Pa še iz psihologije jo imam in si ne smem privoščit slepega copy/paste....
Vsak dan si rečem,da bom zvečer...pa pridem z bazena čist krepana,pa komaj spravim tamalo spat in še jaz padem dol.Čez dan ali delam (doma,sem s.p.) ali mi tamala skače po glavi.V vrtcu je nimam,ker nam finačno še ne znese.
Zdaj se bodo začela predavanja še za 6 izpitov splošnega dela..me kar glava boli.
Pa po dooooolgih letih sem spet šla na moj faks in vpisala za zaključek študija,seveda so mi nabili 10 izpitov za 3. in  4. letnik,ker se je v nekaj letih spremenil program.Pa diploma....

---

Ali sem jaz nesposobna vse to združit....ali paničarim....ali sem mogoče že stara za te fore....mah...
Kot sem že napisala,mogoče trenutek slabosti.

Kakorkoli vesela bom vaših izkušenj,kritik....mogoče tolažbe ....

_____________________________

kaR te ne ubije,te okrepi!

Nimam še otrok, iz službe pridem ob šestih, posesam, pocartam mačke in se grem učit(ne vsak dan itak ) in po učenju padem k ubita v posteljo. Prejšnji mesec sm skor umrla k sm diplomo končvala. Tolk sm bla zmatrana da sm že vse delala k robot. Tko da ne...nisi čudna. Dobra si da ti vse ratuje. Vsa čast

Evo, meni ni uspelo.
Prepričana sem sicer bila, da mi bo, ampak mi ni. Ker otroka sta dva, delala sem cca 50 ur / tedensko, ko sta prišla otroka iz varstva sem se ukvarjala z njima, pa z gospodinjstvom in z možem. Ker je mož delal 8 - 20 ( samo ob nedeljah recimo 9 - 13 ) enostavno ni bilo kdaj študirat. Razen morda ponoči, ampak jaz takrat spim. Nekaj izpitov je še šlo skozi, potem sem pa obupala ( bila sitna, preobremenjena ).

Torej, ali ne bom dokončala faksa, ali pa ga bom kdaj, ko bosta otroka večja.

_____________________________

Zakaj bi učil prašiča letati; izgubljaš čas in vznemirjaš prašiča.

Jaz vem kako je to. Ful utrujajoče.

Sem v službi po 8-9 ur pol pa 2-3x na teden predvanja od 16-19-20 ure.

Dan sledi takole:
vstanem 5,30
kavica, cartanje z očijem in vsklajevanje urnika med nama
otroci 6,15 oblečem in hitro v vrtec,
služba 7-15,
potem šola če je ni pa
hitro domov in po otroke, lahko kdo priskoči na pomoč,
16,30 kosilo in vrnitev očija iz službe,
razne aktivnosti (pospravljanje, likanje, pranje,....)
pa tud obisk lutkove predstave in šopinga
po 20 uri pa tuširanje otrok, pravlice, skratka cartanje do onemoglosti,...
do 21 ure otroci morajo zaspat, da se poigrava ,
potem ma učenje nekje do 24-1 ure.
Pa bomo preživel

Pa še razmišljam o 3 . Nora sem !!!!

Aja še 2 izpita in diploma- vse sem naredila po rojstvu 2 ortoka

_____________________________

Vsak dan mi družbo delajo prelepi sončki
JAN 2003
ENEJ 2005
ANŽE 2009

aja imam tudi pomoč DVE URNI BABICI!!!!!!

LP

_____________________________

Vsak dan mi družbo delajo prelepi sončki
JAN 2003
ENEJ 2005
ANŽE 2009

Samo eni rabijo mal več spanca kot ti. Si pa dobra. Ti moram čestitat.

_____________________________

-----------------------------------------------------------------
Otroci so vredni najboljšega, ker so otroci in iz nobenega drugega razloga. Svoje dostojanstvo in svojo vrednost imajo preprosto zato, ker so.

ti čist verjamem, ker jaz še tud nimam otrok, pa mi ne uspe napisat diplome, vse ostalo sem naredila.
ob 16 končam službo, pol še grem k svojmu ko ma s.p. in mu vodim papirje, da mu še kaj naredim, tak da pridem domov ob cca. 18 uri, še kaj pojem in se mi nič več ne da, če le  kaj pospravim oz. doma po bajti postorim, za računalnik pa se mi sploh ne ljubi več vsedit.

brez pomoči pri varstvu je to skoraj nemogoče. jaz sem izpite naredila, diploma pa čaka že 6 let. pa sta oba v vrtcu.

moj mož je letos študiral in doštudiral, ampak brez moje pomoči mu pač ne bi uspelo, ker je enostavno šel do mame za dan dva in jaz sem vse opravila.

tko, da otroka kam v varstvo, gospodinjska opravila na minimum, pa bo mogoče šlo. vse naenkrat pa zelo težko. ampak verjamem, da ti bo uspelo, kakorkoli se boš odločila

_____________________________

iz malega zraste veliko

Naju z možem to še čaka.Oba morava še dokončati fax, jest ga imam namen zlo kmalu. Vem da bo težko in brez podpore moža vem da ne bo šlo. Ker pa trenutno moj dragi dobro razume tudi moje potrebe in želje ki niso vse povezane z otrokom in kastrolami v kuhinji ter čistilnimi pripomočki sem optimistična glede tega.
Tko kot ti je že nena svetovala gospodinjstvo na min. in gas za knjige.

_____________________________

12.09.07 sva dobila najinga sončka Jako
06.05.2010 smo dobili še drugega sončka Žigo

...Na ta lepi dan v meni erekcija se ti ne zdi da ne more biti lepša...

Oh, naju tudi to še čaka. Sicer sem podaljšala absolventa, ker od poroda (skor 9 mes) nisem naredila nič za faks. Čaka me pa še en izpit in še diploma. Ampak sam da izpit naredim, pa sem na konju, ker se mi tkooooo ne da učit, ker mu mali zmatra do konca. Ampak samo, da bo enkrat to za mano. Upam, da diplomiram enkrat spomladi. Tak cilj sem si zadala. Mož je redno zaposlen in ima še 4 izpite in diplomsko. No, tudi on upa, da bo do poletja konec z izpiti in v jeseni diploma. Upajmo. Žal sva pa za vse sama, ena babica je predaleč, drugi pa vnuk ni kaj preveč mar.

Pri nas je najprej moj ex vpisal faks in se ni nič sekiral, če ga ni bilo doma cele dneve. Skratka, čez najhujša leta sem bila sama z otroki. Sicer je pomagal, ko je slučajno bil doma in učil se je tudi bolj malo, v glavnem en teden pred izpiti in takrat smo mu v resnici dali mir. Ko je končal, sem jaz sklenila, da ne bom imela samo višje šole, ampak tudi visoko. In sem se ravnala po njegovem principu. Me pač ni, ko me ni, učila se nisem preveč, samo teden pred izpitom, seminarje sem delala po istem principu. V tem času sva bila že fejst odtujena, tako da me to ni motilo. Moj ex je kar precej izkoristil babica servis, ker so njegovi živeli nad nami, sama sem pa imela takrat še tako službo, da sem bila ob dveh doma in sem lahko popucala, preden sem šla po otroke (če nisem imela faksa tisti dan) in popoldneve ravno tako preživela z njimi, čist fajn. Ko sem diplomirala, sem se ločila.

Jaz ti lahko rečem samo kapo dol. Sma sem diplomirala precej prej, ko se je rodil otrok. Sedaj sem v službi, pa komaj folgam službo, gospodinjstvo in otroka. Pa je otrok v vrtcu. Mož se je kakšno leto pred rojstvom sinka odločil, da  bo svojemu nazivu višji..., dodal visoki... V enem letu je naredil vse izpite. Ko se nama je rodil sine, je imel še 2 seminarski in diplomo in tako je še danes, pa je sine star že eno leto in pol. No sedaj sva se odločila, da v tem letu to mora dokončat, ker ko bosta dva otroka, bo vse skupaj še bistveno težje.

Res pa je, da če se brigaš samo zase in za svoje nič - sledi razpad zakono. ponavadi k moški študira je joj - pr ženski pa mora biti vse tipi topi.

Sej se tud mi2 kdaj pičva ampak samo zaradi malenkosti - tisti dan sem jaz ali on živčna po je pa en mal hudo.

aja jaz se sedaj borim za 3  . Da bom pol 1 let doma v miru uživala - no ne glih tako. Pa me zaenkrat še neče nič slišat - je bil že za - pa zdej ni več - tako da se spet borim. Ampak mu ne težim samo malo namigujem. Rada bi imela še enega. Diploma me čaka aprila - tako da bi tam nekje že lahko bila srečka .

sam en problem je - kako ga prepričat - za zdej se mi samo sladko smeji .
KT pa imam samo še za ta mesec. Ne vem kaj naj naredim..................

madona sem tečna - še vam težim




_____________________________

Vsak dan mi družbo delajo prelepi sončki
JAN 2003
ENEJ 2005
ANŽE 2009

No, lej - kako ratuje - vse se da, če je le želja.

Sama hodim na faks - izredno. Zaenkrat delam izpite še vse v roku. Doma imam 2 nadobudneža - aktivna kot 4 ne samo kot 2. Moj partner ima službo špediterja, kar posledično pomeni, da sem sama za vse. Pomoči od moje mti ni, njegova je pokojna.

In kako mi znese??? Še sama ne vem. Pač gre - saj, ko moraš nekaj narediti, se tega niti ne zavedaš od kje ti moč.
Še to : dopoldan sem v službi, bsako sredo pa imam delavnik do 18:00.

LP

_____________________________

Kdor ne zapusti obale, nikoli ne spozna skrivnosti oceana.

jaz nisem hotela v službo, dokler nisem naredila diplome. Ker je verjetno še zdaj ne bi imela.

Občudujem pa vse, ki poleg otrok hodijo v službo, zraven pa še kako šolo delajo.

Jaz sem bla "samo" noseča, ko sem se na strokovnega pripravljala (pa že na porodniški), pa se mi je mešalo.... kak bi pa to spelala z otrokom, pa ne vem... Ampak bi mogla.

Saj bo. Držim pesti zate in za vse, da vam uspe dokončat šolo.

Ja pr nas je tko...
Jaz študiram redno v Lj in se vsak dan vozim. Ustanem ob 5.15...spat hodm okrog 24. Moj partner tudi študira- izredno- ampak je sedaj tik pred diplomo omagal ..upam, da ga mine tole  in da maja diplomira, drugače pa ima redno službo.
Domov sm do sedaj prihajala okrog 16. ure- oba. Po počitnicah bom hodila okrog 20. ure domov- občasno prej. Zaradi vaj na Kliničnem. Torej bom še manj zdoma kot do sedaj.
Zdej je pa tko, da ko prideva domov smo vsi skupaj...jemo, sva z Aljažem in kaj malega postorim. Nato Aljaža pripravim za kopanje spanje in gre okrog 20. spat. Nato se grem jaz učit, ali pa vsaj obnovit snov, ker brez tega žal pr nas (na našem faxu) ne gre. Je pač treba. Sej verjemi, da sm učasih utrujena za ****..sam kaj čem....sama sm se tko odločla in je treba potrpet- bo pa kasneje lušn . Tko, da lahko rečem, da je vsakdanjik natempiran, ampak ni tko hudo, da bi obupala....me veliko stvari drži pokonc.
Mislim, da mora biti volja dovolj močna, da lahko marsikaj potrpiš in vztrajaš, ter posledično napreduješ, uspeš.
Vikende porabimo za izlete, vendar tudi te ne cele, ker ne morm zarad šole. Drgač se pa čez vikend najbolj naspim in sm potem v pon. kot rožca . Na sploh je pa moje počutje kr fajn, kljub temu, da sm zmatrana, se večino časa hecam in smejim....tak karakter sm. Vsake kvatre sm pa tut jaz tečka in zoprna....sam takrat raje ne grem med ljudi
 
Saj bo   volja

daj, daj potrudi se!!! saj maš še čist malo....vzemi si ta čas in se prisili....jaz sem za športnega delvca nardila vseeeeeeee izpite visoko noseča....saj se da!!!

Meni tudi pomaga babi...sicer pa zjutri preden grem v službo pospravim po bajti in operem kako žehto, obesim, zrihtam tamalga...letim v službo, ko pridem domov me k sreči že čaka kosilo,da grem potem lahko za knjige...no in v takih primerih sem fuuuuul hvaležna,da je babi na dosegu :)

Jaz sem pa zdaj začela  študirat,

besna sem pa na dedca, ker se on ne zaveda da se moram učit, če hočem izpit naredit. Ok, jasno da se njemu "jebe" saj ne plačuje on po 120 eur/ mesec.
Že večkrat se mi je zgodilo, da se ni z otrokom ukvarjal (da bi se šla učit) - posledično se jaz ukvarjam z otrokom in nič ne učim .
Upam, da naredim prvi izpit.
Učim se pa zvečer ali pa zjutraj.

... se da ....

.... z muko, ampak se da ...

... zadnji izpit naredila pred petimi leti ... diplomirala 17.9. letos ... imam 7,5 mesečnika doma ... pisala in študirala sem zvečer, ko je mali zaspal ... od 22.00 do 3.00 zjutraj ... sem pa nočni tip ... mož je sicer že leta nazaj obupal nad mano in mojim študijem  in v začetku ni nič sodeloval, ko pa je šla zadeva h koncu, je videl, da sem odločena diplomirat in pomagal ...

... pri meni je bila bistvena motivacija ... sine je poskrbel za to ... si nisem mogla predstavljat, kako bi potem pisala, ko bom šla v službo ... pa pozno domov ... pa ukvarjanje z malim ... pa kar nekaj sodelavcev je letos spomladi diplomiralo  in me je malo foušija zagrabla ...

... kar pogumno, saj bo šlo ...

punce hvala za spodbudne besede!

Saj si tudi jaz rečem,da bom še kako leto potrpela,potem pa bo konec in univerzitetni naslov v žepu.
So pa dnevi,ko ne vidim konca,res sem utrujena.Tamala je komaj iz faze,ko celo noč prespi...tako,da bo sedaj v poznih urah študij tisti,ki mi bo še kratil spanec.
Mamo imam tudi jaz na srečo pri roki,dve nadstropji nižje.Edini problem je,da je kljub penzjonu še polno zasedena,tako,da je ni vedno doma.Pa partner dela v izmenah,tako,da pride tudi več dni zapored,ko tamala ostane samo na moji skrbi.Druga babica pa je na drugem koncu Slovenije.

Pa še nekaj sem ugotovila po vaših odgovorih...statistično bo kar držalo,da večina partnerjev najprej poskrbi za svoje ritke....ko smo pa me na vrsti,takrat pa groza in strah...kdo bo pucal,kuhal.....

Bo že....
Upam,da bom drugo leto ob tem času lahko že kaj bolj vzpodbudnega napisala in se pohvalila.



_____________________________

kaR te ne ubije,te okrepi!

A ne gre tukaj za skupni denar?

Ne, ne gre za skupni denar - imava vsak svoje finance, razen kadar malo zaškripa kdaj priskoči na pomoč, nekaj stroškov imava razdeljenih; študij pa sem si primorana plačevati sama - če ne bo šlo bom morala pustiti študij.

anonimna: študij ob delu in družini je družinski projekt. hočemo to ali ne, brez podpore partnerja (pa po možnosti še širše družine), ti bo zelo, zelo težko. vem, da se bo našel kdo, ki bo rekel, da študiraš izključno zase. to je delno res. je pa tudi res, da v partnerstvu moramo omogočiti tudi osebni razvoj in svobodo, sicer to ni pravo partnerstvo. saj gre za projekt z omejenim trajanjem, ki bo v končni fazi pomagal celi družini, ne pa za luftanje v kafani, ki ne koristi nobenemu. vem pa, da nekateri partnerji tega ne vidijo na ta način in nikoli ne bodo.

šnucika: so svetli trenutki, ko imaš polno energije in potem pridejo dnevi, ko si misliš, da ne boš zmogla, da je vse skupaj brez veze... kot že rečeno: če imaš pri študiju podporo, boš nekako že zmogla.

_____________________________

Two things are infinite: the universe and human stupidity; and I'm not sure about the universe. Albert Einstein