Meni se tudi zdi,da je s tremi lažje kot z dvema, če ti to kaj pomaga :)

Ko sta dva, je eden od mamice in eden od očka, vsak po svoje "razvajena"....ko jih je več, se je treba bolje organizirat.....ker drugače ponavadi ne gre....

pri nama je bilo točno tako....

saj bosta vse porihtala....tud faks in vse...če pa te zarad tega v službi ne bodo marali, pa se naj grejo solit...

boš pa novo našla, sploh če si pridna in si študirala pa imaš izkušnje...
pa glede financ: ti bodo pa pomagali, sorodniki, kaki prijatelji...

če sta hotela še enga...ej...men se je tud zdelo neodgovorno, naj se sama odločim...ok...pa sem se...pa se daj tud ti, če ti je tako rekel...

To sem tudi jaz rekla...  


ma, saj mi gre :)

Ok.. ti povej kaj bi bilo lazje..

vglavnem: karkoli boš že nardila...se skušaj ne počutit krive...če bi znala drugače, bi naredila...kar boš nardila bo ok...tako pač trenutno čutiš, drugač pač ne znaš...

sporoči nam, kako si kaj...

Za tretjega bi se odločila za.

Pri drugem bi bolj oklevala.....

Mič RR...ful fajn ti gre...  vidiš, kako podobno mislimo,,,saj ne gre drugač...
saj smo eno...a ne Tjazy?

ja, javi se še :). saj si tu,a ne?

Ja, gre, gre :).

Anominma, bo šlo :)

Mora it, kakorkoli že tako kot je imela Paštetka napisano v podpisu vse bomo preživeli ker smo tako naštimani

torej ce hoces tretjega.. moras nekako priti cez drugega..

Tuki je catch :).

Ne, ne, bom kar pri enem ostala :).

Kako pa zdajle razmišljaš?

A daš lahko skupaj svoje (ne še moževe) plus za tretjega? Tko, en kratek povzetek, če se ti da :)?

Poglej... Ne se pustit obsojat nikomur. Naredi kot se tebi zdi prav. Ce mislis, da ne bos zmogla, pojdi delat splav. Bolje tako, kot da se vam "podre cel svet", ker ne zmorete, nimate casa, morda ne dovolj denarja itd.
Pa se enkrat - ne sekiraj se zaradi drugih. Kot se bos TI odlocila, bo najbolj prav

V vsakem primeru se strinjam s tem, da moraš nujno pri tej odločitvi biti egoistična. Razmislit kaj bi ti in predvsem ti dolgoročno ali pa ta hip rada.

p.s., dva ali tri otroke ni enako, daleč od tega. Pri enih rečeh je več plusov (socializacija, razumevanje med njimi, samostojnost otrok, odgovornost, drugačne izkušnje, znajo deliti reči, bolj se zamotijo med sabo, znajo poskrbeti tudi en za drugega, so zaščitniški, več se naučijo, več različnih izkušenj dobijo, kot starš si deležen ogromno ljubezni iz njihove strani, pozornosti, spoznaš različne karakterje in rataš bolj odprt, sprejemaš mnogo bolje ta svet, mnogo manj so ti pomembne nepomembne reči, kot je šola ali kaj podobnega, mnogo bolj ceniš male reči, ki te razveseljujejo, vse to ti da več otrok, ki ti ne pustijo, da bi sploh lahko nepomembnosti krojile tvoj dan), pri drugih stvareh je imeti 3 otroke tudi minus (ogroooomno več stroškov - to da je dva isto kot tri tukaj daleč najmanj drži, pa ne govorim o cuncah, moji imajo skoraj vse ponošene, ampak vsi ostali stroški so ogromni, pa prostor rabiš za njih v domu, pa večji avto, šola in krožki so velik strošek, veliko več elektrike, vode, vseh položnic dobiš, da o hrani sploh ne govorim in praških, potem je..ogromno več dela, veliko manj časa zase nekaj let, fizično je zelo naporno, manj časa imaš tudi za partnerja, težje usklajuješ službo in družino, težko greš na kakšna potovanja, ker za vseh 5 nimaš denarja, smo s partnerjem pa težko greš, ker je težko zrihtat varstvo za vse tri otroke za več dni...) Kaj pa vem, ti moraš razmislit.

Jaz sem za življenje .

Sama sem se znašla v podobni situaciji, ko sem bila noseča z dvojčki, na začetku sploh nisem vedela tako kot ti, kako naprej. Še s strani ginekologinje, je padel predlog, da lahko tudi splavim, vendar se za to nisem odločila. Zdaj pa si sploh ne znam predstavljati kako bi bilo če jih ne bi bilo.

Dobro premisli in se odloči po svoji vesti in predvsem poslušaj srce.

Srečno

Vsi, ki dajete na eno stran otroka, na drugo pa stroške, povezane  z njim, a resno mislite?
Pa kaj je slabši avto ali krajše počitnice v primerjavi z življenjem? To je tako, kot bi šla  naredit samomor, ker si pač ne morem privoščiti potovanja okrog sveta ali pa ful dragih cot in 100 parov čevljev.  

Sama tudi to težko razumem  Verjetno smo vsi preveč razvajani in mislimo, da nas bo otrok stal našega "udobja", pa marsikdo se ni pripravljen nekaterim stvarem odpovedat. Pa saj s tem ko imaš še enega otroka še ne nehaš živet, jasno pa situacija zahteva malo več prilagajanja, odpovedovanja, pa tudi organiziranja na obeh straneh, saj ni vse samo na mami ali pa na babicah. Midva imava 3 otroke, pa obe babici sicer na razpolago, pa kljub temu vse sama peljeva, mali 2 še nikoli nista bili v varstvu več kot 2 uri, pa še to vsega skupaj ene 3X, pač z možem izmenjaje čuvava vse tri, če pride tako da mora nekdo kam.

3 otroci so zakon. Sploh ne razumem kak lahko kaj takega tu sprašuješ, pa dobro. Če si itak želela 3, boljše da se prej "rešiš".

Na te stvari, o katerih zdaj ti razmišljaš je treba mislit takrat, ko gre lulček nezaščiten v luliko. Sam sicer zagovarjam splav, kot edina pot iz težav mladoletnih oseb, brez sredstev za preživljanje,  nikakor pa ne kot obliko kontracepcije. Ena naivna smrkljica pri 16 letih je čisto nekaj drugega kot zrela mati dveh otrok.

Pri dveh odraslih ljudeh, z že dvema otrokoma, se pravi izkušnjami, pa ob taki "nesreči" jest ji pravim sreči, pa splav sploh nebi smel biti opcija.

O takih plusih in minusih razmišljaš preden pokaže . Ko je otroček že na poti, pa je dovolj velik minus splav in posledice. Tak minus pa se ne more primerjati z malo bolj skromnim življenjem.

Odločili smo se za življenje.

Hvala vsem za nasvete in mnenja.

Ce si oz sta mela zeljo kadarkoli imet se tretjega, potem ga obdrzta. To je moje mnenje. Je pac prisel malo prej in nepricakovano... A po pavzi si pa nameravala zamenjat sluzbo al kako?? Da bi takrat mela vec casa se za tretjega otroka?

Hm... predvidevam da za njegovo zivljenje, torej otrocka? Cestitke!