Sicer pa: Veste, kako je... Prvo in drugo leto po faksu imaš občutek, da si pojedel vso modrost tega sveta.
Niti približno ne mislim tega. Sm še premlada da bi vse vedela in vse znala. Faks gor al dol. Bom pa vsako leto več vedela, več znala, bolj razmišljala...zato k mam ob sebi človeka k vleče najboljš iz mene, k hoče da rastem, se učim, razmišljam o stvareh in jih ne jemljem kot samoumevne....ker to tudi on dela. Skupaj se učiva....razmišljava....in ja imava vse možne pogovore....ti o vsakdanu vzamejo dnevno mogoč 15 min. In jaz rabim take pogovore. In zato tud rabim zravn sebe človeka k se je zmožen pogovarjat še o čem drugem kot je kdaj bo jedu, spal in kaj bo obleku.
Men je pač všeč če lahko debatiram z njim o kakšni knjigi, o kkšnmu dokumentarcu, o politiki, o kkšnem potovanju, o ogledu gledališke predstave...fajn mi je da mi ga je uspelo navdušit nad klasiko in operami, ....pač take stvari. Se znava tud čist "bebasto" zabavat, delat čist normalne stvari....sam včasih pa rabim tud kej drugačnega.
Mene pač rutina in stanje celo življenje na enem in istem mestu ubija.
Rabim da se mi nekaj dogaja, da kej novga zvem....
Smo si pač različni, jaz nevem zakaj je treba pikat ljudi k niso z vsem kar jim pade pod noge zadovoljni in ljudi k vedo kaj si želijo od partnerja.
Saj tudi ti veš. In si s tem zadovoljna. Super. Čudovito da se ujemata.
Sam jaz se mogoče nebi ujela s tvojim, ti verjetno ne z mojim....ne vem kaj je treba komplicirat. Vsak po svoje.