Ampak res. Ko bereš take, kaj vse slišite ženske od svojih tašč.  Me prav zanima, kaj bo moja rekla ... Zaenkrat pravi, da ji je vseeno, sam da je zdravo.

Sicer pa mi je velikokrat kar hudo, ker tašča namreč živi nad nama, ampak me še nikoli ni vprašala kako sem pa če kaj rabim. Pa je vedla, da mi je bilo na začetku kar slabo pa da nisem bila ravno pri volji za kaj. Malo žalostno no, mislim da nosečke kar potrebujemo pozornost in pomoč, predvsem pa lepo besedo, ne pa take ... "sej sem vedela, da ga ne znate naredit - fantka" in podobno.

Mi bomo tudi dobili še enega . Moj mož ima že od prej dva fantka, tako, da bom blažena med moškimi  Štiri dece pri hiši - meni se bo znešalo  Smo tudi na začetku vsi bolj navijali za pupiko - malo spremembe... Ampak sedaj vsi nestrpno pričakujemo našega korenjaka.

Pri vas tašče vsaj kaj komentirajo, mene moja še enkrat ni vprašala kako se počutim, če je vse vredu z nama ali kaj bomo imeli - ko, da nisem noseča. Grem čez dva meseca rodit, pa še sedaj ne ve, da bomo imeli še enega    

_____________________________

"Don´t warry be happy!!!:))"

Jaz imam dve punčki. Obakrat sem vprašala za spol, ker sem to želela vedeti. Sedaj, ko sem tretjič noseča pa bi kar rajši še eno punčko, ko se mi zdi, da z fantki sploh ne bi znala... No kar bo pa bo..oz. kar je pač je. Glede roza barve pa ni problem do tretjega leta, večji problem je po tretjem letu, ko jim je tako zeloo všeč!

Vseeno, sam da je zdravo

_____________________________

Živi tako, da bodo tvoji otroci pomislili nate,
ko bodo razmišljali o poštenosti,
ljubezni in pokončnosti.

Mislim, da imam pravico, da povem, kar mene moti. In mislim, da ni olikano, da vsakič, ko so me srečali, a že veš, kateri spol bo. To ni važno. Res je, da sem bolj navijala za punčko, kot fantka, zdaj po porodu pa sem srečna bolj kot nikoli. Glede na to, da vsako kaj moti, mene moti to...

Jaz druge ne sprašujem, kakšnega spola bo. Če imajo v interesu povedati, bodo povedali sami, če ne, pa počakamo do rojstva.


< Sporočilo je popravil Angel_Rebelde -- 9.12.2007 18:58:01 >

Meni se  vprašanja v smislu, če že veš za spol, sploh ne zdijo tako napačna. Jemljem jih pač v smislu, da se zanimajo še za nerojenega otroka.

Drugače pa, sama vem za spol, čeprav tega nisem želela. Vendar ne ve nihče drug, niti moj mož ne (on noče vedet). Enako je bilo v prvi nosečnosti. Drugim pač povem, da sama vem, ampak oni bodo pa izvedeli, ko se bo dete rodilo. Tudi glede imen sem dala nekaj različic, potem pa se bomo odločili.

No jst pa priznam da si želim punčko. Nekako se ne vidim s fantkom. In glede na to da si želim samo enega otročka upam da bo ta punčka.

Mene pa je samo zmotilo, ko so me spraševali: KAJ boste pa imeli...pa sem ji smo vljudnoo popravila: KOGA....potem pa odgovorila, da bo presenečenje....eni so verjeli, drugi ne...midva nisva do konca vedela in tako nama je ugajalo...sem bila bolj pa najbolj vesela, ko je bilo vse v redu....drugo niti ni pomembno....zdravja se ne da kupit.....

_____________________________

Beauty Comes With Dark Thoughts

Mene vprašanja kaj bo in kako mu/ji bo ime ne motijo. Sem v prvi nosečnosti želela vedeti kaj bo in ko sem bila 100% sva ji z možem tudi izbrala ime in se z njo pogovarjala, kot da bi bila že tu, mi sploh ni bilo dolgčas . Me je pa prizadela mamina negativna reakcija, ko sem ji povedala da bomo imeli punčko in kaj je rekla: no potem pa še hitro enega fantka. Halooo,  mala mis se še ni niti rodila! No sedaj v drugo tudi želim vedeti kaj bo. Pa me zadnjič znanka vpraša kaj si želim, pa jaz kot iz topa punčko. Pa ni mogla vrjet, a še eno, a ne bi raje par? Pa kako si vse mame želijo fantke. Sem jo na koncu,  ko mi je že pošteno stopla na živc, rekla no sej sta samo dve možnosti kaj bo.
Evo to pa mi gre na živce, da me nekdo prepričuje v fantka, pa da mora sedaj bit fantek.
Pa to da vem, če bo fant bo mama delala ful razliko ipd....
Držim pesti za .

Tako sem tudi jaz razmišljala v prvi nosečnosti, pa sem dobila fantka - in veš kaj, zdaj ga ne bi zamenjala za nobeno punčko na svetu. Fantki so pač mamini, punčke so bolj atijeve.

Poleg tega, da se nisem videla s fantkom, sem se spraševala, kako ga bom znala vzgajat, pa negovat, pa bla bla bla, tisoč vprašanj. Seveda brezveznih in nepomembnih. Ko se otrok rodi, ti je itak vseeno, kaj je. Tako kot okolici. Vsi jih imajo radi, ne glede na reakcije, ki se pojavijo ali ob novici, da si noseča ali pa ob novici, da je  ali .

Vem, da si moja tašča želi punčko, pa če bo slučajno fantek, bo tudi vesela. In ga bo razvajala v neskončnost. Ampak punčko si bo pa zmeraj želela, tako ali drugače. Mojim staršem je bilo vseeno že v prvo, tudi zdaj jim je. Samo, da je zdravo dete.

Še nekaj - vsak ima kdaj kje kakšno skrito željo, ki je totalno nerazumna. Pamet ve, da je nesmiselna, srce pa močno utripa zanjo. In potem slednji nadvlada nad razumom, zato ob novici, da se vaša želja ni izpolnila, nerazumljivo reagirate. Se vam še nikoli ni kdaj takšnega zgodilo in ste potem to obžalovali? Enako je pri vseh starih starših, ki jih tudi kasneje - verjemite, skrivaj ali ne - grize kriva vest zaradi svoje bedaste reakcije.

no, saj meni je tudi čisto mimo navijanje za določen spol, kot sem že rekla, pa se mi ne zdi nič narobe, če ljudje vprašajo, kaj bo - ko nas vidijo s trebuhi. Jaz pač mislim na vse tiste čakajoče, ki se tako dolgo trudijo zanositi, pa ne morejo - verjetno bi jim bil najmanjši problem poslušati takšna vprašanja. Tako da jaz si mislim, da sem ful srečka, da sem tako hitro in brez težav zanosila, tako da me sedaj težko kaj spravi ob živce.

Ma, kaj ste vse res tok občutljive, al' kaj?
Doma imamo enega fantka, drugi je na poti. Vsi sprašujejo kaj bo, jaz povem, dol mi visi za njihove pripombe. Kaj mene briga kaj si oni mislijo, še manj pa se sekiram zaradi tega.
Pa če vprašajo kdaj bo pa punčka, pa rečem,d a v tretje. In grem naprej.

Da bi se za pripombo vsake leve sosede, ali pa tašče (ki je full navijala zdaj za punčko, ampak je bila tudi zelo, zelo vesela, ko je izevdela, da bo fantek) sekirala, ker ji ni všeč spol še ne rojenega otroka, mi še na misel ne pade.  

Mene sploh ne moti da me sprašujejo po imenih in tud me ne bo motlo, ko me bodo spraševali če vem kaj bomo meli.
Bolj me moti to, ko mi nabijajo ja ti boš pa ziher poba mela, ker to pa to, pa ker tak nosiš, pa bla bla bla...... mislim ej, noseča sm komi 11 tednov, pa so že vsi neki pametni......to je meni za pop  

Jst sploh vprašala ne bom kaj nosim pod srcem, ker mi je vseeno kaj bo.....v vsakem primeru bo moje in ga bom imela enako rada.....Pa tud ful lepo bi mi blo šele na porodni mizi zvedet kaj sm rodila.

_____________________________

naš čudež je privekal na svet 26.6.2008,ob 2:17 zjutraj. Na ta svet je prišel kot krepak fantek z imenom Oskar

mi smo jih pa tako lepo zaj***** imamo par, fantka in punčko, pa smo po hitrem postopku naročili še enega, sedaj se pa vsi sprašujejo kako to, če pa že imamo par. ja pa kaj? midva sva se odločila, da bova imela 3 spol itak ni važen, sva ga vedela pa tud povedala, o imenih so padali komentarji, še posebej pri Alini, pa ji je Aleks izbral ime in to je njegova sestrica pa se je on tako odločil.

ja ljudem nikoli nič ne paše, zato se midva ne ozirama na njih in sva zato extra pri celi žlahti . najbolj smešno je ko sta oma očeta bila tako pametna pri prvih dveh, kako se vzgaja, moj je solil pamet njegovem, češ da se je moj mož zgledoval po njem ko ima par, on pa ne,..... sedaj pri tretjem pa nimata se za vun metat, ker imatra vsak po 2 in sedaj nama solita pamet kako bo Alina zapostavljena,.... čist brezveze, kot da človek lahko vzgoji samo 2 otroka

_____________________________

Najlubkejša stvar, ki se nam lahko zgodi, je dojenčkov smeh. (Sigmund Freud)
-----------------------------
Takole pa napreduje naša hiška. http://www.podsvojostreho.net/weblog.php?w=120

jaz sem 3 dni pred porodom sosedo prepričevala, da bo res punčka
me vidi pred blokom in mi reče:
"A bo sine?"
jaz- ne  bo
"ne, ne, sine bo!"
jaz- ne, punčka je!
" Pa maš tak trebuh, da je sigurno !"
- potem ji pa njena hči pove, da zagotovo vem, da bo punčka!
Potem je pa samo čudno gledala (moj trebuh)- ker kao ni bil pravilne oblike

Drugačeme pa ni motilo, če so me spraševali kaj bo?, glede imena me je že bolj motilo- ampak samo zato, ker ima pač vsak svoj okus in se mi ni dalo poslušati pripomb  pa še vsake 14dni sem si premislila
Mene je najbolj motilo božanje trebuha- pa ne od mame, tašče.....ampak od firbčnih sosed!

tole mi je pa tolk hecno

drugače je pa moja tašča lih danes "strokovno" ugotovila, da bi ziher ... pa se ji je kar nos povesil, ko nisem od veselja skočila v luft (je trdila, da si tud jaz želim punčko), ker mi je res vseeno sicer si pa želiva zvedeti, kaj bomo imeli, ker bi rada naše dete že sedaj po imenu klicala ... pa se tud na vse požvižgam, če bodo imeli kakšne pripombe glede imen ... naj imajo pa svoje in jim dajo imena, kot njim pašejo

To pa ne bo držalo. Jaz imam punčko pa je čist, ampak res čist mamina, sej očita ima tudi ful rada, ampak čez mamo je ni.

Midva pa sva se zmenila, da bova firbcem odgovarjala, da bo punček (= punčka * deček). Pa si naj mislijo, kaj si hočejo.  
Spola pa še ne veva, bova pa na pregledih zagotovo spraševala za spol. Iz radovednosti.

čist vseen je, sam da je zdrav otrok! je lepo, če je parček, ampak...dej nehi, sam da je zdravo, pa če so 4 punčke ali 4 fantki...

A dve punčki pa nista parček?