Natali najprej ena  za tvojega malega, da se čimprej pozdravi. Za  pa čestitke in upam, da bo vse ok. Verjetno je plodek bil še premajhen, da bi se kaj vidlo. V 5t je pa res prezgodaj,ne?

Nam tudi polna luna nagaja. Kdaj bo koooonec?? Tija je taka tečkica, samo cvili ves dan. Vsaj spi ok, čeprav je danes npr. spala 12 ur, pa je že spet utrujena. Jo bom mogla kar spat dat očitno.

Natali nič obupat, pet tednov je res prezgodaj. Verjamem pa, da te skrbi, sploh glede izvenmaternične. Ampak bo treba počakat še 14 dni, takrat bo bolj jasno. Kdaj pa si naročena? Urban pa želim, da se čimprej pozdravi.
Vidim, da veliko decembrčkov trka tale lunca pa še mrk zraven. Dominik je skoraj neprepoznaven. Sitkan, nič mu ni prav, cvili, bi se nosil, pa ga dvignem, pa ni ok, bi šel takoj na tla, pa tam spet ni v redu! Pa zmišljuje si dnevno okoli hrane. Bi jedel, ga dam v stolček in kaj v roke, pa začne po tleh metat hrano, pa bi ven iz stolčka, potem ga vzamem ven, pa spet ni v redu, kaže, da bi šel nazaj sedet.  
Predvčerajšnjim sem imela dovolj in sem ga pustila, da je jokal. Pa ni dosti pomagalo, sicer je jokat nehal, ampak vsakič ko sem ga pogledala, je zakričal oz. zacvilil, bil potem grozno užaljen, ni hotel k meni, obračal se je stran od mene, skratka kot da bi me hotel kaznovat, ker sem jaz prej njega z ignoriranjem.  
Mislim pa, da so na pohodu spodnje štirice in da je situacija zato takšna.
Včasih se sprašujem, a 14 mesečniki že trmarijo!? A tako zgodaj se začne? In kako odreagirat? Ne morem ga kar pustit da joka in ignorirat, no sem in tja že, samo da bi pa vztrajala na tem?! Se mi zdi premajhen. Če bi bil star tri leta, bi ga pustila, pa naj trmari, samo tako majhnega?!
Skratka vedno sem v dvomih. A so zobki, al je trma, al se kuha neka nova bolezen. Potem si rečem, daj umiri se, ravnaj se po svojih občutkih, največ si z Dominikom in ga najbolj poznaš.
Najbolj mi je hudo, ko pride moj domov in po petih minutah obupa, ker Dominik non stop jamra in joče in reče: ja sigurno ga boli grlo, ponavadi ni tak, jaz mislim, da bi morali k zdravniku.  In potem me še bolj zmede s tem in začnem razmišljat, a bi se res morali it pokazat.
In take finte v glavnem sem zdaj ful natrosila in sploh ne vem, a sem vsaj malo razumljiva.

živjo punce!
Po dolgem času spet jaz tukaj. Sedaj mi gre pa res že "na knap", še vikend in grem v službo , sploh ne morem vrjet da to takoooo hito mine. Ste se v tem času kar lepo razpisale   in vas že ne dohajam več . Midva z Maticem poizkušava čim bolj izkoristiti še te dni, ki nama preostanejo, ko sva po cele dneve skupaj, zjutraj se crklava v postelji in čez dan imava čim več aktivnosti (največ zunaj z vozički ko je tako lep sonček).
Prehlajen je pa še vedno in fiziološko kar naprej vlivam v njegov nosek, ne vem kaj bo , sem klicala zdravnika pa je rekel, če ni vročine več al manj samo fiziološka pomaga .
Natali07 lepa novička za , sem zelo vesela zate in saj bo vse OK, boš videla vsi strahovi 1.  bodo pozabljeni (no saj mene tudi to čaka, delček strahu vedno ostane). in eno veliko  za Urbana, da se čim prej pozdravi.
Vsem ki ste shodili in ki osvajate nove stvari z dneva v dan  čestitam.

Knjigice naš "bere" tako da jih zapira, ali pa gleda skoz eno in isto stran, najrajši ima domače živali in PUJSEK je zakon   . Ko mu govoriva kako kakšna kravica reče, samo "kruljenje" posluša drugo ni važno . Trma, če mu kaj vzamem je tuljenje (itak brez solzic) skoraj 5minut potem pa že kaj drugega najde da se zamoti .

Emamair  za podaljšano porodniško ti privoščim 200/uro , vem kako je če imaš na začetku probleme in sploh nimaš pravega časa biti s svojim srčkom, potem prav pride še tist podaljšek.
Evo danes sm dobila revijo mami in sem pripopala emamirin članek:



< Sporočilo je popravil ally1 -- 22.2.2008 10:34:54 >

_____________________________

http://soncekmatic.moj-album.com/

Sem neki pobrklala in še enkrat objavila prejšnji post

< Sporočilo je popravil Vilma -- 22.2.2008 10:42:58 >

Super, a je že zunaj.  A sem v redu napisala?

ja, super si napisala.

Joj, spomini...
saj je prav, da se večrat spomnimo, da ne pozabimo detailov.
Men je tko fajn, ko sem negativne stvari v momentu pozabila, pozitivne me pa še danes ganejo.

Če bi mene kdo za nazaj vprašal - ali očka zraven ali ne,  
se vedno najprej spomnim tistega njegovega prvega pogleda na dojenčka in kako ga je držal v naročju..

...
...
...

Zelo dobro si napisala, ema¨!  Vse, kar je res. Predvsem počutje mamice, če je očka zraven in kako so bolečine bolj znosne. In njegova pomoč. Ja res je, moj je tudi veliko pomagal z raznimi malenkostmi, sploh pa na koncu. Za roko me sicer ni smel držat, ker mi enostavno ni več pasalo, mi je pa zato nogo držal, ker sem jih ne vem zakaj, hotela skupaj držat  To pa ne bi bilo ravno dobro
Škoda le, da tvoj ni smel biti do konca zraven.

Moj se je pritožil, da nič ne piše kako sem ga komandirala (rko sem, uno tja), pa da prvo uro ni smel položit roke na moj trebuh . 

Emamair: Zelo lepo napisano. Članek prav prikliče nazaj spomine, kot ste že napisale. Jaz sem sicer rodila po naravni poti in očka je bil zraven. Mene se ni smel dotaknit (mi pač ni pasalo), je bil pa zelo "priročen" za pogovor med popadki in za prenos nasvetov babice.  Pa da ne pozabim omenit kako raznežen je bil , ko je v naročje dobil Lana
... ah, spomini. ENe jih boste pa že kmalu podoživele, a ne?

Lepo napisano Emamair! In ja, res prikliče spomine nazaj!

Mimogrede Ančka je tudi nekje v Mami. Ena slikica kako se igra z dojenčkom bi morala biti. Trenutno je pa v nočni omarici. Dolgo ni pogruntala kako se predal odpira, danes pa kar naenkrat. In sem morala svoje kremice in labelice in kristalčke pospravit drugam. Zdaj bo pa to knjižni predal za Anine knjige. Zdaj čakam da odkrije še atijevo stran pa bojo še kondomčki romali drugam...

_____________________________

I have no special talents. I am only passionately curious.
(A. Einstein)

Punce hvala za  in spodbudne besede. Danes sem ponovno klicala sestro in imam ponovni pregled v petek. Upam, da ta teden hitro mine in da bo res vse Ok. Sama niti nisem pričakovala pregleda, ker sem bila mnenja da je še prezgodaj.

Ema res si super napisala.  So mi stopile kar solze v oči ko sem brala.

Sama vem, da mi je bil partner v veliko pomoč. Čeprav sprva on ni želel prisostvojati, pa sem potem na materinski šoli vprašala če lahko prisostvuje moja sestra. Od tistega trenutka, ko je videl da mi prisotnost nekoga domačega veliko pomeni, se je odločil, da če mora kdo biti bo to on in danes vsem veselo razlaga da je bil poleg in ne bi želel tega zamuditi. Pa vsaj videl je koliko se moramo matrat, da pridejo naši sončki na svet. Sama pa vem, da če ne bi bilo njega in njegovih spodbudnih besed, da mi bi bilo veliko težje, tako so pa številne ure hitro minile.

Vilma verjetno je to, da ob trmi ravnaš po svojem občutku najbolj prav. Bi pa kar pritrdila, da začnejo res naši malčki s trmo nekje ob tej starosti. Tudi Ana ni pri tem posebnost, kot sem že pisala prejšnji teden. Jaz jo ponavadi pustim da trmari. Če rečem ne, je ne in pika. Poskušam jo zamotiti s čim drugim in ponavadi zaleže. Mislim pa, da je to obdobje čas, ko poskušajo prestavljati svoje meje čez rob in še malo naprej. Pač poskušajo do kod gre naša potrpežljivost in sprejemljivost za njihove zahteve. Čeprav se sliši malo čudno, da takšni malčki že nekaj zahtevajo, toda verjamem, da točno vedo kaj želijo.

Glede prisotnosti partnerja pri porodu pa mislim, da bi jaz svojega zelo pogrešala, če ne bi bil zraven. Res je bil zlat od začetka popadkov, pa do konca in še vsaj 14 dni po porodu. Enkrat vmes, ko sem morala pritiskat, sem ga celo nahrulila, ker mi ni držal glave tako kot bi moral, revček. Pa je bil sam tako prestrašen, da ni več vedel kako mi naj pomaga. Vsekakor je bil porod zanj hujša izkušnja kot zame. Nikoli pa ne bom pozabila kako lepo je objavil mojo porodno zgodbo tukaj na RR. Takoj ko je imel pet minut časa. V angleščini.   Ma zlati so ti nači očetje... A ne da?

_____________________________

I have no special talents. I am only passionately curious.
(A. Einstein)

Glede TRME  - ja, naša tudi zelo trmari in ponavadi naredim kot r1ta, jo pustim in poskušam preusmeriti pozornost drugam. Ponavadi (še) pali.

Haha, mi2 bova pa spet kmalu skupaj v porodni!
Vsake toliko me prešine, da joj, kako bo to hitro. Pa bomo 4-je doma.

a vse perete?

jaz sem bila pa tolk pridna, da zdajle še malo polikam,
potem sem pa frej!
no,  imam kup planov, ampak gospodinjih del bo pa večinoma za ta vikend konec

Čeprav ponavadi ni konca - odvisno, kolk zamižiš, ko vidiš prah


Pa vaši načrti za vikend?

Mi smo ravno od dežurnega. Dominik je dobil prve antibiotke. Ponoči je spet zakuhal na 40.6, smo se šli pokazat, pa je rekla, da ima rdeča oba ušeska. Tako da očitno ni bila samo trmica. Tako da naši plani so čim perj ozdravit. In bit doma, seveda.
Ema članek je fenomenalen, res!

< Sporočilo je popravil Vilma -- 23.2.2008 12:06:31 >

Vilma, vi imate pa res smolo. Bogi Dominik. Upam, da bo čim prej spet zdrav. To vse v vrtcu pobere, ne? Me je že kar strah, kaj bo pri nas septembra

Tija je danes razbila svoj prvi kozarec. Za srečo. No, kriva sem pa jaz, ker sem ga pustila na mizi v dnevni in mi ga je nosila v kuhinjo, tik preden je prišla do mene pa ji je padel iz rok. Obe sva se ustrašile, ma ni hudega. Za enkrat sem samo pometla, ko moj pride pa bo še sesal.

Načrti za vikend? S tamalo sva danes sami in sva pravkar pojedli noro dobro kosilo (krompir z blitvo + kuhan oslič in seveda skela solate  ), zdaj pa bova šibnale ven. Sicer je bolj bledo sonce, ma nekaj je. Se ni za pritoževat, sam da burje ni

Kak je hecna mala! Cel dan bi lahko plesala s svojim pametnim kužkom na en in isti komad  Glava, rame, noga, prst...  Že vse znam na pamet. Pri nas se samo pesmice vrtijo, tisti kanal za učenje ni nič v uporabi

Naja to rundo ni pobral v vrtcu, ampak od mene.  Sem bila prehlajena prejšnji teden in še danes nisem dobra. Kje sem to staknila, ne vem.
Najbolj me skrbi to jemanje antibiotikov na 8 ur. To pomeni, da ga moram ponoči zbujat.  In tistega sirupa je toliko, da bo to jemanje trajalo ziher ene 10 dni.  Ne vem, si sploh ne predstavljam. A ima katera izkušnje s tem? Ema vi ste že jemali antibiotike ane? Al pa katera durga. A to se res otroke zbuja toliko časa?!?!  

Vilma najbolj enostavno je, da mu daješ ob 6h, 14h in 22h. Bo najmanj galame. Tako sem jaz eni pupiki (ko sem bila kot Au pair v Franciji) dajala, ko je bila bolna. Je hodila ob 9h spat, pa je takrat samo dremava usta odprla in spala naprej. Drugega ti pa ne morem svetvat. AB je treba jemat kot ti je dr. napisal, da ne bi ratal resistenten. Pa čimprej se pocajtajte.

Vilma, ne zbujaj ga ponoči!

Jaz antibiotik dam kar v spanju po brizgi. Lepo pocuclja, pocmoka in spi naprej. Tudi jaz sem ga prvič, ko smo dobili antibiotik zbujala in sem malo povprašala na RR, pa sem dobila tak nasvet. Pojdi v lekarno in kupi eno malo brizgo ( 5ml ali več če je treba).

Natali čestitke! Pa res je še malo kmalu za pregled. Jaz sem bila januarja na prvem pri 6 tednih zaradi krvavitve pa se je videla le gestacijska vrečka, ploda pa ne. Sem se presekirala naslednji teden, potem pa sem videla mali srček... Sem pač zanosila kasneje, verjetno si tudi ti. Pusti malemu bitjecu, da zraste, saj ima še dosti časa. Držim pesti, da bo vse OK.



_____________________________

Ponosna mamica petih fantkov :)

Vilma zbujala nisem, jaz sem dala v cucelj od flaške, jedla sta pa jih ob 8, 16 in 24, ja pa za ene 10 dni je flaška (David jih je res jemal, decembra je bilo pa vnetje samo rota virus in smo potem en dan jemali antibiotike, pol je bil rota in bilo treba več)

Da še mi svoj piskrček pristavimo. Vročina, vnetje ušes, grla, 3novi zobki, AB, svečke, sirupi, tečnoba....

Ponoči je imel mali 39.5° vročine, mu niti svečka ni prijela, tko da sem mu mogla z mokrimi brisačami zbijat vročino...

Za vse bolančkane ena  da se čim prej pozdravite. mamice in očki pa jih malo pocartajte, saj bo hitro minilo in bodo spet dobre volje.

Mi smo pa včeraj uspavali našo bejbo od cca 20h-22.30  Vmes je namreč ati prišel domov in je moral še svojo princesko pocartat in seveda se je čisto razbudila. Če h temu prištejem še zobke, polno luno...  Baje je vpliv polne lune 2 dneva prej in 2 kasneje. Tak da to je to, od danes mora biti mir! Drgač se grem pritožit tistim tam gor!

Ančka, Frufru hvala za dobre nasvete. Bom upoštevala uro (sicer zamaknjeno na 7.00-15.00-23.00) + šprico (jo grem kupit jutri v lekarno, nimam nobene na žalost doma).
Danes smo ga zbudili ob 4.00, pa je rabil potem pol ure, da je zaspal nazaj. Midva pa dve.

S_C naš vrešči od mokrih brisač, ni variant, da ga tako hladim. Ko smo bili na urgenci (pri prejšnji bolezni), nam je zdravnik svetoval, da ko vročina naraste do maksimuma, da ga čisto slečemo do pleničke. Da tako mičkeni otroci še ne čutijo tako močno temperaturnih razlik kot odrasli. Dominiku ful pomaga.
V petek zvečer sva ga tako ohlajala, ko je imel 40.6. Sva ga slekla je bil pol ure nagec, mu dala svečko in vročina mu je padla na 38.8.

Se bova pa šla midva pokazat jutri ponovno zdravnici. Non stop ima vročino okrog 38, sitkan je, brezvoljen, skratka kot da AB ne bi prijeli?! Je včeraj dežurna rekla, da bi se hitro moralo pokazati izboljšanje, pa ni ničesar videt.

< Sporočilo je popravil Vilma -- 24.2.2008 14:15:12 >