Prvo kot prvo nehaj kriviti sebe! Tudi sama sem imela nekaj časa hude težave v odnosu in sem tudi krivila sebe in iskala napaka pri meni. Tudi pri meni se je moj partner oddaljeval in sem vedno rinila vanj, da mi naj pove kaj je narobe itd...dokler mi ni nekdo rekel pusti ga, naj sam pride do zaključka...in res....pustila sem ga pri miru...in ni bilo dolgo časa ko je prišel k sebi... mislim da mora on sam razčistiti sam s sabo.
Ampak to je le moje mnenje. Vsak človek je edinstven...
Upam in želim ti srečen razplet, ker vem kako boli....

Skupaj sva dobrih deset let,poročena pa od 2005. Stanje pa traja že kaki dve leti,bolj intenzivno odsotno pa eno leto.
Ja mož je vodja oz. mnedžer firme (ne svoje),ampak neke veje nekega zelo dobro stoječega (privat) podjetja v Slo. Kaj bi bilo šele,če bi se ukvarjala še s tem koliko je plačan za to delo sej se mi zmeša.

Prav lepo se vam zahvaljujem za vaša razmišljanja in ideje...in kr najbolš bi blo,če bi si sam vse tole prebral...da bi mu dalo malo mislit mogoče.
In točno se zavedam,da mora bit najprej njegova želja nekaj temeljito spremeniti. Ker s tem,da ga bom nekam pošiljala resnično lahko naredim več škode kot koristi. Res bi mi bilo lažje,če bi bila situacija kaj bolj jasna oz. "otipljiva" da vsaj vem pri čem sem pa me je včasih,ko takole razmišljam resnično strah,česa slučajno je vse sposoben. In takega ga res ne poznam. Upam,da se mu razum ne zamegli do konca in pride še do kakšne tragedije....glede na to kaj se zadnje čase dogaja v Slo ...

Ne vem koliko je to dobro,da sem danes govorila tudi s taščo (morm rečt,da je zelo v redu in razume stvari) in je bila precej šokirana....

In seveda hvala vsem za dobre želje

Upam da bi se vse čim boljše poštimalo in da bi spet zacveteli v veliki meri sreče.  Držim pesti pa javi kak pa kaj se bo odvijalo.  za pogum in moč.

SE strinjam. Načni kakšen pgovor o tem ali pa mu daj prebrati kakšen članek. Sama sem danes brala enega o tem sindromu v FInancah. Zelo dobro opisano in tvojega moža sem "našla" v tem članku.

Upam, da se bo stvar rešila za dobro vseh vas.

p.s Rešitev pa je samo v menjavi službe, da ne bom na predolgo pisala.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Zal, pri nekaterih to ne zaleze. In ce bi to resnico poslusala iz dneva v dan kaksno leto, tudi pri meni najverjetneje ne bi vec zalegla. Ker cas, ko bi se mu dalo pogovoriti se o tej temi, ne bi bil nikjer niti na obzorju. Kako pa pomagati taksnem cloveku, ne vem. Da bi vedel, ga moras zelo dobro poznati.

_____________________________

http://www.youtube.com/watch?v=h-8PBx7isoM&feature=related

SE strinjam. Načni kakšen pgovor o tem ali pa mu daj prebrati kakšen članek. Sama sem danes brala enega o tem sindromu v FInancah. Zelo dobro opisano in tvojega moža sem "našla" v tem članku.

Upam, da se bo stvar rešila za dobro vseh vas.

p.s Rešitev pa je samo v menjavi službe, da ne bom na predolgo pisala.
[/quote]

MArogica a mi laho poveš katere Finance so bile to...včerajšnje? Jih bom probala nekje dobit...upam,da mi uspe.

Se vedno ne vidim potrebe, da se zlažem. Če nekdo ne sprejme resnice, je pač ne sprejme...in lagati se samo zaradi ljubega miru mi je bv.

Jst se tudi v takem primeru ne zlazem.. ampak ne recam pa tudi nicesar drugega.. Preprosto sem rajsi tiho.. dokler pac ne vem.
Ne morm rect nekaj kar ne cutim zares.. !? Ne vem kaj je boljs..

Če ne vem  kaj bi rekla ali pa če sem "preutrujena" se nikdar ne zlažem in preziram takšne laži zaradi ljubega "miru" iz enega razloga. Ker ravno zaradi ene laži(zaradi ljubega miru )ponavadi pride še do večjega
(ne)mira.

ANonimna, bom jutri v piceriji pogledala, ga imam tam. Pa ti sporočim, če pa si iz MB, pa ti ga lahko tudi dam.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

jaz se strinjam z mič, da se nehaj obremenjevati z možem, ampak naredi kaj zase. možu povej, da ga podpiraš in kaj predlaga za rešitev. vsaj jaz bi raje videla, da smo čez teden narazen (najem stanovanja samo zanj blizu podjetja) in da se ne vozi 2 uri vsak dan, če mu je delo toliko pomembno. če nekaj daš, se ti vrne vsaj dvakratno nazaj. če pa se ne vrne nazaj, ni bilo tvoje (približno po Mali princ). osvobodi ga družine in boš videla, kaj mu to pomeni. seveda mu daš pogoj, da je čez vikend pa 100% z družino

_____________________________

iz malega zraste veliko

pojdite nekam na dopust, nekam kjer je toplo in kjer si lahko napolni baterije! ali pa naj gre sam, če mu trenutno to bolj odgovarja, mislim da bi mu sprememba in počitek full koristila!! na silo itak ne boš mogla spremenit njegovih čustev.

težka situacija, vendar ni nerešljiva, če si iskreno želiš rešitve..pa naj bo to taka da ostanete skupaj ali pa da greste vsak svojo pot...

Mogoče bi razmislila o nasvetu ki ga je dala "piščanc" - da ga osvobodiš družine, da naj si kupi/najame stanovanje blizu službe in bi tako naredil več, saj ne bi porabil čas za vožnjo, vikende pa bi preživeli skupaj. Mogoče bi potem lažje premislil kaj si želi/potrebuje, kako si žeivljenje naprej... O tem da bi zamenjal službo verjetno ne razmišlja, a ne  

Želim tebi in tvoji družini vse dobro...

_____________________________

srečna

A se kaj premika, anonimna? Rešujte problem?

Resnično ste mi dale nekaj precej dobrih nasvetov. Kakšna romantika sicer ne pride v poštev (ni tak tip,na žalost...pa mi ni panike,ker to vem že od začetka)ampak sva se v tem času kar precej pogovarjala....na zelo umirjen način,z jasnimi odgovori in možnimi rešitvami.
Službe verjetno še kar nekaj časa ne bo možno menjat,tako da se tukaj ne spreminja nič.
Odnos pa sicer ostaja še pecej hladen,ker on pravi..da enostavno ne more kazat čustev do mene...oz. resnično ne čuti ničesar več....ker ga preveč stvari moti v zvezi z nano...pa ne tako v fizičnem smislu,ampak moje reakcije na kakšne stvari ....in če ne bo več mogel zdržat tako,bo šel za nekaj časa stran (k staršem) da si pride na jasno sam s sabo in mogoče bo potem videl,da pa mogoče vseeno ni bilo tako slabo...ali obratno...
Nima pa ne volje in energije,da bi se na katerokoli drugo osebo čustveno vezal.
Sva se pa oba strinjala,da se kregala in nagajala eden drugemu ne bova,ker se tako nikamor ne pride....sploh,ker so tukaj otroci.
Mi je pa precej hudo in me skrbi za mala dva,če res pride do tega...da se "ločimo" za nekaj časa,ker sta oba preveč navezana na naju in mislim,da se bo čustvena prizadetost pokazala pri obeh....težko se jima bo namreč odločat kdaj in koliko bo kdo kje...ker sta najbolj srečna,ko smo vsi skupaj ....
Tako,da pravzaprav še vedno ne vem kako in kaj....vseeno sem predlagala,da si priskrbi napotnico in obišče specialista....vsekakor pa bo res moral kaj narediti zase kar se tiče športne aktivnosti.
Zavedam se,da se odnos ne more spremeniti na bolje kar od danes na jutri in da bo zato potreben čas...pripravljena sem čakati in narediti vse kar je v moji moči,da se popravi. Čeprav nekako ne verjamem,da bo še kdaj tako kot je bilo....