Hvala Blaboma in vse ostale seveda za dobre želje in vzpodbudne besede
...
Sedaj so moje misli glede odnosa vsaj nekoliko jasnejše
...vendar čedalje bolj krivim sebe,da sem velik del težav v odnosu povzročila sama s svojimi včasih prehitrimi reakcijami,ko bi morala najprej preštet do tri in šele potem odreagirat...s svojimi odločitvami in s svojim obnašanjem
....
Z otrokoma sem bila oz. sem še kar precej sama sploh čez teden,tako sem želela,da se jima mož vsaj čez vikend nekako malo bolj posveti...zvečer sm samo utrujena legla v posteljo od vseh aktivnosti z otrokoma in dostikrat mi res ni bilo še do hopa cupa...tako sva se v tem hitrem tempu življenja precej odtujila...
Odločena sem,da se še bolj potrudim in poizkušam nekatere stvari najprej popravit tudi sama pri sebi...ne vem pa kako naj ravnam v odnosu z možem sedaj,ko pravi...da mi čustev ne more pokazat,vračat in dajat....
Naj ga pustim bolj pri miru in mu dam nekaj časa ... naj ga ne ne zasipavam s poljubčki,objemi ali dotiki....da bi mogoče ugotovil,da mu to manjka....čeravno je suša na tem področju prisotna že kar en čas in mislim,da se je na to že navadil....ali naj se samo trudim,da te stvari popravim in pustim,da bo sam opazil spremembo....
Pa saj je težko pravzaprav postavit sploh vprašanje...upam,da me bo vsaj katera razumela v katero smer bi želela nasvet....
