A HuAnita, daj no... prosim te...
Nisem mislila pisat tako, da bi kogarkoli spravila v slabo voljo. Eni sploh ne odobravajo tega in vztrajajo pri tem, da uspavajo otroka. Enim je užitek crkljat otroka pred spanjem. Saj veš, 100 ljudi, 100 čudi. In kakor kdo hoče, prav. Mogoče je izpadlo malo bahavo, ampak ni bilo mišljeno.
In potem, ko je debata že zašla v področje "ljubezni do otroka" sem samo dodala, da je verjetno otroku čudno, če ga nekaj časa uspavaš lepo na rokah in lupčkaš, potem pa naenkrat "vozi v posteljo in zaspi".
Kako smo pri nas prišli do tega?
Mirna je bila otrok, ki ni prenašal bit v naročju. Šele od kar imamo Zarjo, se tudi ona pride kdaj pocrkljat. In ko je bila še čisto majčken dojenček, sva se zvečer podojili. Potem je pa težila in težila, dokler jo nisi dal v posteljico. Tam je potem samo še zadovoljno zavzdihnila in zaspala. Jaz zato sploh nisem znala uspavat otroka...
Zarja je sicer precej bolj crkljiva, ampak pri spanju isto ne komplicira. Pri njej je bilo treba sicer večkrat nazaj v sobo, pa jo pobožat, pa popravit dudo, pa dat za pit, ampak ščasoma se je navadila sama zaspat in lepo spi sama.
Vsak otrok je drugačen in vsaka mama je drugačna in teh kombinacij mama:otrok je tako ogromno, da nikakor pri dveh ne more enako funkcionirat!
HuAnita
_____________________________
Mirna - 19. 12. 2003
Zarja - 30. 10. 2006
16.12.2007, 11:57
Naja30
9878
Eni otroci pač rabijo malo več časa, da dojamejo, da lahko tudi sami zaspijo oz. da se tega naučijo. Moja punčka je začela sama spat, ko sva se nehali dojiti. Potem se je pa začelo, da je imela neke fleše in je vsakič malo pojokcala prej. Zdaj pa kakor kdaj. Včasih zaspi takoj sama, včasih malo joka, včasih jo še malo pobožam... Odvisno od njenega počutja in stopnje zaspanosti.
