Evo mene nazaj, danes tudi ne bo ne dan D ne dan P.
Vse ok, nič ne kaže, naslednjič spet v sredo.
Sem pa bila vsaj dokaj hitro gotova, v dobri uri, vse skupaj.
Edino kar me zdaj matra je, da si nekak ne upam več sama vozit okol. Danes me je tast peljal tja in nazaj, v sredo bom pa možeka zaposlila. Kar tudi pomeni, da odhod v trgovino ni več tak "svoboden", ko nikoli ne vem kdaj se bo začelo kaj dogajati in pa na kakšen način. Si pa nekak ne želim, da mi sredi Tuša, recimo, odteče voda, pa da sem sama tam...
Ja, imate prav, da je boljše, če te prehiti pred rokom, kot pa tole čakanje in vsako jutro vprašanje: "a bo danes??" na koncu dneva pa ugotovitev: "ne, nič ne bo." Ampak! vsaka stvar je za neki dobra, ane?
Nakupovanje za dojenčka: midva sva prvo stvar kupila, mislim da avgusta in to voziček, ker je bil glih v akciji. Potem pa postopoma vse ostalo, tako da je bilo nekje na sredi oktobra večinoma vse nabavljeno, ostale so same malenkosti, npr. kozmetika. Jaz nisem vraževerna, sam dokler sem še bila v službi, nekak nisem imela volje hodit okoli in nabavljati. Ta večje stvari (voziček, lupinica, gugalnik, previjalna...) sma pa večinoma kupila na hitro, brez skakanja od ene do druge trgovine in velikega razmišljanja. Za lušte potešit pa je tak fajn it v trgovino in kupit kakšno malenkost, brez slabe vesti ali skrbi, da bi bilo kaj narobe.