Včeraj sem izvedela, da sem zanosila. Ne namerno, po nesreči. O splavu niti ne razmišljam, ker je to v nasprotju z mojim prepričanjem. Ko sem partnerju povedala mi je prvo kar je omenil ravno splav.   Nisem si mislila, da bom z njegovih ust kdajkoli kaj takega slišala. No kakorkoli jaz sem se odločila, pa če bova šla zaradi tega narazen, bova pač šla. Očitno je tako moralo biti.
Problem je ker ne vem kam naj z otrokom grem, nimam kam. Dragega stanovanja si nažalost ne morem privoščiti. Tolažim se s tem, da je po svetu vse polno samohranilk in da se vse nekako že znajdejo. Na srečo imam redno službo in niti ne tako slabo plačo, tako da bom nekako že preživela.
Partnerja ljubim z vsem srcem in si ne predstavljam življena brez njega, ampak nekako bom tudi to zmogla.

Hvala ker ste me brala.

Bolje da si noseča in "sama". Kot pa si res sama. če imaš v sebi pikico ki jo ljubiš NISI sama. Imela boš nekoga, ki ga boš ljubila celo življenje. Imela boš nekoga za kogar, boš delala, skrbela...ŽIVELA. Tvoje življenje bo imelo smisel. Nekateri nimamo te sreče!!!!!

Ne bom ti lapala o kontracepciji, povem ti pa samo to, da otrok ni ponesrečen, ker odrasle osebe vedo kaj je odnos brez zaščite.
Glede na to, da si včeraj zvedela in mu povedala, ne vrzi puške v koruzo. Počakaj par dni, takrat bo bolj prepričan v svoje kot včeraj, po šoku.
Službo imaš, starše verjetno tudi...ne razmišljaj zdaj v tej smeri.
Sem pa vesela, da si prepričana v svoj prav, da ne greš delat splava.

P.S. moj je bil v šoku cel teden, čeprav je bil  načrtovan.

Kaj pa tvoji starši? Ti ne morejo pomagati?

Če imaš službo si lahko v začetku najameš stanovanje, pa potem iščeš kakšno pomoč pri različnih institucijah. Nikoli ne veš kdo te preseneti.

Vse čestitke pa za tvojo odločitev - če se lahko kaj takega odločiš potem menim, da se boš znašla in da ti ne bo hudo.

SREČNO!!!

No malo pretiran je stavek,da ti bo ravno otrok dal smisel...Sploh pa je večja žalost,če obdržiš otroka in mu potem ne morš nudi najosnovnejšega. Jst osebno bi se požrla.
Dobro premisli in pretehtaj vse možnosti. Otrok je obveznosti in roko na srce tudi (velik) strošek. Tudi jaz sem ostala sama in če ne bi domači priskočili na pomoč in če si ne bi doma lahko uredila zgornjih prostorov, če ne bi imela varstva, potem bi bilo zeloooo težko. Tako pa je mali do treh v vrtcu, potem ga gre babi iskat. Če je bolan, je pri babi, ker ne bi dobila toliko bolniških. Tko malo realnih.
Pa ne bom rekla,otroci so res zakladki in oh in sploh. Jst sem nora na svojga fantka in vse bi dala zanj ampak je življenje tista druga plat,ki te napelje k drugačnemu razmišljanju.
Drugače pa optimistično, saj se vse nekako poštima.

Sem bila zaščitena s kontracepcijskimi tabletami (jemljem jih že najmanj 7 let), pa je šlo očitno nekaj narobe. Pozabila nisem niti ene. Edino kar mi je prišlo na misel je bilo, da sem cca. 4 dni imela ful želodčne probleme (bruhanje) in drisko, tako da to je bilo verjetno to. Ampak mi na kraj pameti ni padlo, da bi se lahko kaj zgodilo.

Saj je zdaj čisto vseeno kaj je bilo s kontracepcijo.
Odločitev je itak že sprejeta.

Zdravo!Naj ti povem zgodbo moje najboljše prijateljice!Ko je zanosila jo je njen na vsak način hotel prepričat naj gre naredit splav,sploh ni želel šlišati za otroka,rekel ji je da jo bo pustil,da tega otroka sploh ne bi imel rad...punca je bila čisto na tleh,šla je že po napotnico,da gre naredit splav isti večer smo se dobile in pogovarjale!In drugi dan me pokliče in reče da bo otroka obdržala pa tudi če spoka nazaj domov!
Ima še nekaj dni do roka,njen pa komaj čaka da se mu rodi prvi otrok!Ravno včeraj smo se pogovarjale o tem,in spoznale,da se je bal postati oče!

kot je napisala anonimna pred mano!Bolje da si noseča in "sama". Kot pa si res sama. če imaš v sebi pikico ki jo ljubiš NISI sama. Imela boš nekoga, ki ga boš ljubila celo življenje. Imela boš nekoga za kogar, boš delala, skrbela...ŽIVELA. Tvoje življenje bo imelo smisel.
Res je tako!Lep dan vsem

Anonimna, pravilno si se odločila. In s tvojega posta je čutiti toliko optimizma, da ti ne bo hudega. Saj veš, kjer je volja tam je pot.
Na svoje starše se pa ne moreš obrniti ali kako ? Mogoče za začetek lahko poiščeš kakšno malo najemniško stanovanje ?



_____________________________

Homines quod volunt credunt. -- "Ljudje verjamejo to, kar želijo." (Julij Cezar)

Ja saj to me rešuje. Sem večni optimist!

Uf, starši ne vem no. Če res ne bi bilo druge poti. Najemniška stanovanja v Lj. so pa tako draga, da si ga žal ne morem privoščiti.

Pa saj ti ni treba iskati stanovanja v Ljubljani, lahko ga poiščeš izven. Malo pa je razlike v ceni.
Predlagam da za problem vseeno poveš staršem in hitro boš vedela na čem si. Mogoče pa stopita skupaj in ti pomagata.
Boš preživela brezskrbi. Nam zaupaš koliko si stara/mlada ?

_____________________________

Homines quod volunt credunt. -- "Ljudje verjamejo to, kar želijo." (Julij Cezar)

27 let

Anonimna naj ti tvoja volja kaze pot. Jaz sem full vesela zate, da si se tko odlocila.

Ti bom se jst povedala eno resnicno zgodbico:

Poznam punco, ki je tudi noro ljubila svojega fanta. Vse bi naredila zanj. Se celo to, da ko je zvedela da je noseca, da je sla zanj naredit splav, da ga nebi izgubila. Pa ga je potem vseeno. Ne dolgo po splavu... In je ostala brez obeh. Kasneje v zivljenju je bla tok obupana, da mi je ves cas govorila, da upa samo to, da cimprej enega spozna, samo da bo cimprej zanosila. In zdej je noseca. S tem fantom se kregata in pravi, da ji je cisto vseeno tud ce gresta narazen, samo da bo otrok.

Ne vem. Ampak mene je ta zgodba full naucila.

No, to so pa res lepa leta za otročka. Pa saj si ga verjetno tudi že želiš ?
Pa je partner sploh pokazal kdaj zanimanje za otroka ? Mislim, ga je želel imeti s tabo nekoč v bljižnji prihodnosti ali je bila ta debata zaenkrat še izključena ?

_____________________________

Homines quod volunt credunt. -- "Ljudje verjamejo to, kar želijo." (Julij Cezar)

Ja sva se kar dosti pogovarjala o otrocih ampak to že prej, zadnje čase niti ne. Tudi mene je v zadnje pol leta precej minilo. Govoril je da bi jih imel, ampak ne vem če je to tudi res mislil, ker to kar mi je zdaj rekel mi je dalo mislit. Problem je pa verjetno tudi v tem, da ima on že od prej dva otroka. Ne vem. Mislim, da ga je strah spet iti od začetka.

Pravilno si se odločila, veš . Pa le pokliči starše. Boš videla da se bodo zadeve uredile.
Srečno anonimna in eno veliko zdravo pikico ti želim.

_____________________________

Homines quod volunt credunt. -- "Ljudje verjamejo to, kar želijo." (Julij Cezar)

Joj kok me je pa pogrel tole.. grrrr.. oprosti, ampak jst bi ga pa kr v rit nabrcala.. :((( Kje ima sploh srce ti rect kej tacga  To ej plod vajine ljubezni matr!? Te ne ljubi al kako? Kok casa pa sta skupi?

Al se je pa mogoce le ustrasu..  Ampak jst bi mojga vseen v rit brcnla, ce bi kej tacga izjavu. Se en vem kok delc bi letel, ampak brce bi bil pa vseen delezen, da lahko sploh pomisl kej tacga.

Upam in zelim ti, da je sok z njegove strani popustil in da bo sprevidel, da je bla njegova reakcija mnogo prekruta.

ANonimna, ne bom ti ploskala, ker to je najlažje nekomu, ki ni čustveno in finančno vpleten v tvojo situacijo. Tudi te ne bom vzpodbujala, da obdrži otroka, ker ga jaz v tvoji situaciji ne bi. Imeti otroka ni tako enostavno, kot si predstavljamo, dokler jih NIMAMO. In stavki..."bo že kako" in podobno..pri meni ne pali. Je dostikrat daleč od realnosti.

TO tvoj partner najbrž ve, saj ima že dva, zato je tudi "previden", kar pa nima opraviti nič s teboj osebno, temveč samo z njegovimi izkušnjami.

In biti mati samohranilka že v osnovi, ni nobeno herojsko dejanje, je dostikrat posledica nezrelega ramišljanja in prenaglenih dejanj ter čustvenih izbruhov.

Pa brez zamere...

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Madonca...to pa je bilo kruto...Jaz sem bila na istem kot anonimna. Pa lahko rečem samo to: KJER JE VOLJA, TAM JE MOČ!

Delno imaš prav Marogica, vendar si anonimna tega otroka tudi želi. Kaj naj sedaj svoje želje izniči, zaradi klinca ki je očitno hotel samo namakat ? Poznam dosti mamic, ki so herojsko dejanje udejanile in so srečne bolj kot kdajkoli v življenju.

Biti samohranilka pa nikakor ni lahko. Za vse si sam, tudi za tristopeto plenico, ki jo je potrebno zamenjati in za vsako neprespano minuto posebej. Ravno tako tudi pri financah. Anonimna pa pravi, da ima vredu službo in da bi nekako šlo.

Mogoče je najbolje da se pogovori s starši. In če ji lahko nudijo streho nad glavo, je rešena. Kasneje pa bo že poiskala kakšno drugo alternativo.


_____________________________

Homines quod volunt credunt. -- "Ljudje verjamejo to, kar želijo." (Julij Cezar)

Anonimna, vedi, da si se prav odločila in če imaš voljo ti bo uspelo!
Meni osebno je bila prva nosečnost tako lepa ( tudi druga mi je ), ker ko začutiš bitje v sebi, nekaj kar nisi še nikoli...neopisljivo! Matere samohranilke so zame pravi heroji, ker zmorejo vse same. Saj se zalomi kdaj ampak če res gledaš na vse z odprtimi očmi veš kako in kaj. Imeti otroka res ni kot v pravljici! Držim pesti zate!

Če si otroka želiš, te 100% podpiram. Res je ne bo lahko, vendar boš zmogla.
Kar pogumno!

Veliko sreče in enega zdravega otročka v letu 2008 ti želim!

Pravi, da me ljubi. Ampak očitno me ne, ker jaz nekomu ki ga ljubim ne bi nikoli rekla kaj takega. Skupaj sva pa skoraj 4 leta.

Biti samohranilka pa nikakor ni lahko. Za vse si sam, tudi za tristopeto plenico, ki jo je potrebno zamenjati in za vsako neprespano minuto posebej. Ravno tako tudi pri financah. Anonimna pa pravi, da ima vredu službo in da bi nekako šlo.

-----------------------
Tudi pri meni je bilo nenamerno, ampak PO SREČI !
Sedaj je to dete staro 5 let in je srečno in zadovoljno, kot njegova mama !

Drži se, vse niti so v tvojih rokah ! Življenje nam pa daje tako dobre kot slabe trenutke zato, da jih znamo ceniti in da lahko nekoč rečemo, da smo resnično živeli !

_____________________________

ROŽICA