Ni nujno, da mu manjka ... nekaj podobnega je naredila ena moja kolegica. Zelo si je želela otroka, ni pa bila prepričana koliko časa bo zdržala njena tedanja zveza. Tako da sta se z očkom razšla že v prvem letu prihoda njune dojenčice. In trenutno je videti zadovoljna. Edino mali se pozna, da ji manjka malce moške energije ... vsaj jaz to opažam.

Jaz sem tudi odraščala brez očeta, in tudi "nadomestnega" očeta. Skratka, svojega očeta sem sicer spoznala na lastno željo, tam nekje v 5. razredu, ko sem si zaželela spoznat, ali sestavit delčke lastne identitete. Verjetno tudi kot posledica tega, da je bila enostrševska družina nekaj zelo posebnega in takšen je bil včasih tudi odziv mojih sošolcev.
No meni ni ničesar manjkalo, obkrožali so me ljudje, ki so me imeli radi in tudi sošolci in prijatelji so me pač sprejeli tako.
Moja mama se sicer ni čisto sama (predvsem prostovoljno) odločila, da bo samohranilka, ampak pač tako je naneslo. Sem ji pa sedaj iz vsega srca hvaležna, da se je tako odločila in tudi mislim, da se je trudila po svojih najboljših močeh...
Pa še to, mojega očeta že dolgo ne poznam več, ni ga bilo zraven ko sem končala OŠ, ko sem maturirala, ko sem se poročila in niti svojih (edinih) vnukinj ne pozna... .

Pa srečno...

Zakaj pa ne? Poznam tudi jaz tako, ki je z dopusta prišla noseča, pomoje očetu ni niti javila.

Zagovarjam v primeru, ko ženska res želi biti mamica, pa pač ne najde ta pravega. Ne pa karieristke, ki se pri 45-ih spomni, da zdaj ji pa še otrok manjka.

In tole razmišljanje o tradicionalni družini - ni že malo preživeto Marsikdo odrašča v razširjeni družini, enostarševski, rejniški... Če je le dovolj ljubezni, takemu otroku nič ne bo manjkalo. OK, imeti očeta je fajn. Ampak samo da je dec, pa za vsako ceno (kot lahko beremo tudi na RR o alkoholikih, narkomanih, pretepačih...).

In kje piše, da ne bo kasneje srečala ta pravega partnerja, ki bo dober očka temu otroku?

Koliko je pa stara tale "najbrž bodoča mamica", da se ji zdi, da bo vlak zamudila?

hmm... kako neverjetno zagovarjate nekatere partnerstvo... ma ja ne bi šla jaz kar s kom skupaj samo zato da bo imel moj mali moško figuro pri hiši... Z očetom otroka ni šans da grem skupaj, čeprav se dokaj dobro razumeva. Trenutno ima moj tamau starega ata, strice, kar je čist dovolj.

In nobeden ne bi smel siliti nobenga v partnersko zvezo, ker same veste kako veliko idiotskih primerkov obstaja. Torej previdnost ni odveč. In glede vaše predstave o očetu: no moj oče pred dobrimi 15 leti ko se še spomnim, ni bil oče, ampak samo okras družini. Zdaj ko je vedno bolj starejši, gre proti 60 letom, bolj je mehek, da se z njim pogovarjat, zajebat itd. Prej se nas je izogibal kot da nismo njegovi. Ni znal kazati čustev, trd je bil v vseh pogledih, pa še tisto idiotsko predstavo je imel, da je ženska za otroke, ne moški. Moški delajo, prinašajo domov denar, ženska pa za štedilnik in za otroke. Eh, vi in vaša predstava "očetovske" figure...

Ko se boste ve skregale z sedanjim partnerjem, če bi on se odselil in po več mesecev ne bi videl otrok, potem bi lahko bilo to tudi nezrelo obnašanje... tudi samohranilke, ki so noseče, pa se jim razdre zveza, na to tudi ne morejo vplivati, ker nekatere ne morejo narediti zaradi prepričanja, nekatere zato ker je prepozno da bi naredile splav, nekatere so pač preveč butaste, ker mislijo da bo t.i. oče otroka prišel nazaj čez čas. Jok baš brate...

Sprijaznit se je pač treba da je folka 1001 in vsak ma svoja prepričanja in verovanja. Jaz npr. ni šans, da se spravim v kakšno partnersko zvezo samo zato, da bi imel moj tamali eno moško figuro v življenju, kaj pa če je idiot,pijanec,pretepač, posiljevalec, pedofil. veliko ljudi tudi poznam, ki so odraščali z enim staršem, in so super ljudje. Ko pa vidiš razvajene froce pri 30,40 letih, lepo pri starših živijo, se pa kar malo zamisliš...

Če si ženska zaželi otroka, brez očeta, je njena prosta volja. Naj to naredi, vendar ne sme te odločitve obžalovat. In še vedno sem mnenja da se moškega da zamenjati za kaj boljšega, če je on gnila osebnost. Otrok ti pa ostane celo življenje.

Strinjam se, da je otrok v "izposojo", da mu pomagamo odrasti, samo zakaj za vraga potrebuje oba starša za to? Nekateri celo zmoremo brez tega preživeti in vzgojiti otroke v super ljudi, ki se bodo spoštovali. To pa da ima kakšne slabe starše, potem postane otrok še bolj sfrustriran kakor če bi živel samo z enim staršem.


_____________________________

~Ladies, if a guy ever tells you, he wants to cover you from head to toe in honey, and lick it all off inch by inch, that's the man who hasn't done it before. ~ Love you CT ~

   V resnici to ne reši prav nobenega problema - četudi začasno spremeni prioritete ženske in se en čas celo zdi, da je problem rešen. Pa ni. Tud če zanemarimo, da otrok odraste in gre ( kot je rekla Marogica - samo na posodo so nam ), pa osamljenost ne izgine ( beri poste od anonimnih na temi Kako se veseliti ... ). Problemi, ki jih je v dvoje lažje reševati, trenutki, ki bi jih raje delil s partnerjem, želja po tem, da bi se z nekom skupaj postaral ..... vse to ostane. Reševati tovrstne težave samo s potešitvijo materinskega nagona je zelo kratkotrajnega značaja.
Kljub temu, da je moški rod za nekatere samo "zamenljiva roba", pa psi, pa potrebni so dresiranja pa kaj vem kaj vse se je še dalo prebrati od vrlih ženskih glav, se skoraj vedno pokaže,da samo imeti otroka brez partnerja ni dovolj ( ponavljam, kljub temu, da se na začetku zdi tako ). Če malo bolj opazuješ naokoli, boš pa tudi opazila, da zelo malo samohranilk ostane brez moškega forever. Po potešitvi materinskega nagona namreč izbruhne drugačne vrste požar - ki ga je prav tako potrebno gasit .

Jaz se načeloma strinjam z ugotovitvami od karmy. Samo nisem čist zihr, da bi šla jaz prostovoljno v samostojno zanositev. Je pa zelo težko sodit takole od daleč. saj najbrž pri 30. se ti glih ne mudi totalno. če pa ima ženska več kot 35. let, potem je pa že večja kriza, sploh v primeru, da ji otroci veliko pomenijo. Morda bi šla tudi jaz v tem primeru v enostarševsko družino, pojma nimam ampka najbrž bi šla, če ne bi bilo druge bolj normalne opcije in vesela sem, ker nikoli nisem bila v taki situaciji, ki je najbrž res depresirajoča za žensko, ki si želi otroka. Otrok je vedno tvoj otrok, ne glede na karkoli. In če ti je to vrednota, je odločitev resnično gotovo zelo težka.

hm...dobro vprašanje...če ji tako paše...če bi bila sovodna v tem,...

da ni nekje zadaj, da sovraži moške...

madonna naj bi prvega otroka tako dobila: da sta se kao pač z enim-sta bila prijatelja, ona je zanosila, ampak ga je želela sama...

ne vem...saj nekateri otroci pač ne živijo oz. nimajo stikev z očetom, pa so tako vzgojeni potem, pa štekajo...

Meni je malo tvegano, da grem na lov za decem oz.spermo. Lahko namesto otroka, fašeš kaki aids. Če je pa na voljo semenska banka...potem pa ni dileme.

Pikec....pa ne odšteva se ti bio ure še.

_____________________________

NESRAMNA sem, brez kančka slabe vesti, počutim se prisrčno.... ZLOBNO:)