to je bil samo moj sarkazem na mnogo postov ki jih berem na tej temi. moj na srečo ni tak..ni velik nedonošen otrok, ki ne zna niti štunfov pospravt v kanto  namreč! k če bi pa tazga desca dobila pol sem pa raj sama ****o mast da res!

 jao... no moj jih vcasih tud odvrze pred tv, pa potem dva dni tam lezijo... pa kaj potem!? jih bo ze pospravu... ce glih takrat sesam al pa pometam, jih sicer dvignem in jih dam na njegov povstr na kavcu, to je pa tud vse... nardi marsikej drucga, kar redkokateri moski nardi!! pa kaj potem? naj bom samo zarad tega sama!?  jao jao...

BaguSka. VPrašanje je bilo, kaj menimo o prostovoljnih samohranilkah.... Vse ostalo so opcije, ki jih prinaša življenje in ne vemo, kaj nas čaka...nikoli. In temu primerno sem napisala svoj odgovor, svoje razmišljanje.  Torej,kaj o tem menim in ne, kaj vse se lahko zgodi..... Kajti, če kdo umre, lai se partnerja ne razumeta več, tu ni govora o prostovoljnih samohranilkah, ki so se v osnovi odločile, da bodo vzgajale otroka same. Postle so "prisilne" samohranilke.

In še vedno sem mnenja, da se kar tako, za otroka ne bi odločila, ker...kot sem napisala v prvem postu.

In ne, druge niste razumele mojega razmišljanja....upam, da je bilo sedaj dovolj jasno.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

No, zame je tudi mati samohranilka v istem kosu... ne ve kaj jo caka. Nikoli! In opcije SO odprte... ;) Torej sem te razumela ze v samem startu. Tko kot se ti zavestno odlocis, da ne bos otroka vzgajala sama in lahko potem cez caz ostanes mati samohranilka, tako tudi PROSTOVOLJNA samohranilka cez cas dobi partnerja... nikoli se ne ve!

Jaz se tudi ne bi...

...ampak....če si neka ženska zelo zelo želi otroka, mi je to popolnoma legitimen način, da ga ima...:)

Jaz pa ne morem TRDIT da nebi... ker nisem se bla v taki situaciji. In nikoli se ne ve...

. Tko kot se ti zavestno odlocis, da ne bos otroka vzgajala sama in lahko potem cez caz ostanes mati samohranilka, tako tudi PROSTOVOLJNA samohranilka cez cas dobi partnerja... nikoli se ne ve!
[/quote]

Se strinjam. Vendar, na samo vprašanje, ki je bilo zastavljeno, brez da razmišljam, kdaj bo prišel potencialni partner je moj odgovor ne. Čisto teoretično.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

jaz se strinjam z marogico.

partnerska veza je en začetek odnosov in kompromisov, ki jih moraš narediti, da veza obstaja. imeti otroka pa pomeni še več kompromisov. no ne na začetku, ampak ko pa odrašča se pa ne strinja vsakič s tabo, ne moreš mu ukazovati. in če imaš znanje, kako popuščati in komandirati iz partnerske veze, je to precej laže, ko potem to delaš z otrokom.

v življenju je še veliko drugih stvari, ki ti lahko zapolnijo čas in glavo.

_____________________________

iz malega zraste veliko

joj babe kok ste zapele. dobr veste na kake desce mislm

no vidš lara, jst sem samo na podlagi tega izhajala...sarkazem pa to...da so zato tipi lahko zamenljivi,ker je v določenih pogledih potem res boljše da si sama...niso pa vsi taki hvala bogu in vedno več jih spoznavam takih,ki imajo pospravljeno na podstrehi in dve desni roki...hvalabogu še enkrat!

Pozdravljene!
Prebrala sem razmišljanja in tukaj itak ni absolutne resnice in pravice. Verjetno si vse, ki ste si našle partnerje težko predstavljate kako je ženski v taki koži. Taka ženska je lahko čist OK  in si otrok želi iz istih razlogov, kot ženska v partnerskem odnosu. (Tista, ki si/si je otroka želela zato, da bi temu svetu podarila še eno življenje, nej se pofočka  - pa ne to zamenjevat z občutkom, da so otroci last staršev).  Skratka vsak od nas (v kakršnikoli situaciji je) se mora za otroka odgovorno odločiti, pretehtat zakaj ga hoče imet in kakšne možnosti ima za vse, kar naj bi mu nudil... V življenju se pač dogajajo različne stvari in pomembno je na kak način jih razrešujemo! Sigurno je razlika ali je otrok rastel v takšni ali drugačni obliki družine (ja, tud enostarševska je po definiciji DRUŽINA!), zato pa vsak otrok in seveda nato odrasel človek plete drugačno usodo, se spopada z drugačnimi travmami in jih poskuša reševati na drugačen način.

S tem pa sploh ne želim zmanjševati pomembnost očetovske figure! Je zelo pomembna, ampak z enimi zdravimi in dobrimi odnosi med žensko in svojim 'hipotetičnim otrokom' ter njuno ožjo in širšo okolico so zadeve speljive! Itak, da je pa bolše če je družina dvostarševska, samo stavri se včasih pač ne iztečejo na tak način...
Skratka, vsem otrokom želim (pa naj bo to želja za 2008), da bi rasli v varnem in ljubečem okolju, pa naj bo to z obema ali z enim staršem.

Jaz se zavestno za to ne bi odločila. Nekaj drugega je, če otrok zaradi spleta okoliščin/usode odrašča brez očeta kot pa če se odločiš da tvoj otrok pač ne bo imel očeta in pika. Sicer se mu verjetno lahko v življenju zgodijo hujše stvari od nepopolne družine, pa vseeno že v štartu vedeti, da mu bo celo življenje nekdo manjkal... ne vem no. 

_____________________________

Idealni moški ne pije, ne kadi, ne vara, ne kvartopiri, ne obstaja. (ruski aforizem)

No pikc, tegale ti ne verjamem čisto. The one bo pa padel z neba, sploh ne boš vedla kdaj.
Moje mnenje pa je, da je bolje za otroka, da se rodi taki ženski, ki jo omenjaš (tebi), kot pa da pade not dvema, ki nista dorasla svojemu odnosu, kaj šele otroku, al pa dvema, ki mislita, da jima bo otrok rešil vezo, tega je ko listja pa trave na partnerskih odnosih. Tko da z moje strani bi rekel tej hipotetični ženski, če bi bla vsaj malo podobna tebi...go for it.

Se popolnoma strinjam s Kalbom. To je vse.

_____________________________

Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno. (Mali princ)

Meni se s tem ne zdi nič narobe. Veliko jih ostane samih pa tega ne želijo,....

Itak je za otroka boljše, da ima oba starša ampak je žal vedno več takih otrok, ki tega nimajo. Če se pa nekdo zavestno za to odloči ima otrok verjetno manj travm kot pri takih, kjer se ločijo, varajo ipd.



_____________________________

Ja, ja,...

Ma jst ne vem nooooo...
Sem rekla da ne razmišljam o tem. Sicer pa upam, da mi bioura še ne bije zadnjih sekund

Ampak kar berem tle na PO me včasih kar zvije. Me je pa k vprašanju spodbudilo par že objavljenih tem.

Khm.. khm. U bistvu naj bi blo tko, da ce otrok ze od malega nekoga nima, ima veeeeeeliiiiiiiiiko manj travm, kot pa ce nekoga izgubi kasneje!!!!! Kaj vam tuki ni cist jasno??? Ce je otrok ze od malega navajen na oba starsa, je tako navajen.. ce je otrok ze od rojstva le z enim starsem, je tako navajen... ce ima otrok ze od malega dva istospolna starsa, je tako navajen... Travme dozivlja tisti otrok, ki je vsega tega navajen, pa se potem stvari spreminjajo oz izgubi doloceno osebo, na katero je navajen!!! Ce jo pridobi, toliko bolje...

Ne mores pa ze v samem startu vedet kaj se bo zgodilo jutri, cez en mesec, cez pet let! Ne mores vedet tega! Tko kot ne mores vedet, ce se s partnerjem odlocis za otroka, da bosta cez eno leto se vedno skupi!!! Pa se tud zavestno odlocis zato, da bo imel oba starsa! In tudi tista mati, ki se zaveda, da ji tece voda v grlo, ker je ze toliko stara, se ne pomeni, da ne bo cez leto dni spoznala moskega svojega zivljenja. Ali celo taka zenske, ki je prepricana, da ne bo nikoli imela partnerja v zivljenju... Kje pa je zagotovilo, da ne bo cez eno leto spoznala nekoga!? To govorijo le tiste zenske, ki so razocarane...