Moj je zdaj star dobri 2 leti. Že kakšne dva tedna spi v svoji postelji v svoji sobi.

Zbuja se ponoči večkrat že od rojstva. V svoji sobi ima mičkeno lučko. Nočna lučka se mi ne zdi slaba. Seveda je veliko odvisno kako je otrok navajen, veliko pa je odvisno tudi od otroka samega. Ponavadi, če zaspi zvečer s prižgano lučko jo rad vidi tudi ponoči. Mu je vse bolj domače. Seveda pa ene otroke niti malo ne gane da je tema.

Mali je spal do 3h v svoji sobi, potem pa sem ga nesla lulat, ker se zbujal in premetaval. Pa je potem sam hotel spati pri meni, no kar prišel  je k meni. Ko je nazaj zaspal sem ga hotela nesti nazaj v njegovo sobo, pa se je takoj zbudil in mi reko: mami, ne me nest v sobo, bi zraven tebe spal. Pa sem ga nesla v dnevno na sedežno, ker jaz sem itak gledala tv do 5:30 . Potem pa sem šla v svojo postlo, pa je spal sam do 7h!!!!

Juhu, prav ponosen je bil sam na sebe.

Ta večja je šla v svojo sobo pri skoraj 2 letih, ker prej ni bilo možnosti. Ta mlajša pa se ji je potem pri 3 mesecih pridružila.

V svojo pojsteljo paše otrok že od rojstva. V svojo sobo pa kakor kdo. Moje mnenje od rojstva, samo če ni prostora ga pač ni.  

Od prvega dne oba spita v svoji postelji in svoji sobi. 

Od 4 meseca. Nikoli ni bilo kakšnih težav.

Pred božičem je šla v svojo sobico in velikooo posteljico, na kateri takoj zaspi, pa tud če se ponoči zbudi, jo ne nesem k nama, ker tudi nikoli prej ni spala med nama. Jo samo malo pobožam, pa takoj nazaj zaspi, najbrž kaj takega sanja. Vedno pa ji vse luči ugasnem.

Sin je od rojstva spal v svoji posteljici, z 1,5 leti je šel v svojo sobo na veliko posteljo. Hčerka je stara 6 mesecev in spi v posteljici v spalnici, spomladi gre v svojo sobo.

_____________________________

Uživaj življenje...

Ja, mislim da imaš resno zadevo glede tega, namreč napako si naredila že takoj, ko je bil še dojenček bi moral spati v svoji posteljici ne pa med vama. Tako, da ga boš sedaj težko navadila samostojnosti.