Ja sej vem..., sej nisem hotela kaj hudega s tem, da ne bo pomote, sej pravim zadnje dni je ocka, res pravi ocka...(hrani, previja, se igra, skuha, pospravi...)


_____________________________

5.12.2007 nam je Miklavz prinesel najlepse darilo doslej...

No se jaz naj dodam kako je pri nas.

Sva oba, a sem ko mati samohranilka . Če vam povem, da v soboto grem z malim na sprehod, on pa pravim da gre malo spat ker je utrujen, pa ni bilo to samo enkrat. Nekateri bi povedali, daj bom jaz šel z malim na sprehod, pa pejd ti spat ali že kaj. Pospravljat ker nisem že par tednov, noben drug pa ne bo.

Ma jaz sem se že sprijaznila ampak sve na istem. Včasih mi gre tako na živce, pol pa me vpraša kaj sem slabe volje . groza no,....

Pozdravček pa čim manj sekiranja.

Bsasab jaz te čist razumem, ker sem na istem kot ti. naš sonček je zdaj star 4 mesece in lahko na roko preštejem kolikokrat ga je previl. kaj šele to, da bi mogu bit nekaj časa sam z njim. sicer sem nekajkrat šla na faks in takrat je pazil nanj, vendar če pa sem doma pol pa, če grem samo cunje obest reče: sej prideš kmal ne?. tud moj je ponavad popoldan na računalniku al pa gre kam. otrok je bil drugače planiran in še sam je vedno govoril da sam mene še čaka, da bom za to, da ga nardiva. pa js sem si čist drugače to predstavljala. sem mislila, da bova vse skupaj počela kar bi bilo seveda bolj zabavno ampak mojmu očitno ni za to, še na sprehod z nama ne gre če je doma. pred svojo materjo al pa pred kom drugim pa tok govori kako in kaj in ga nosi okrog kot da bi bil on ves čas z njim. bog ne daj pa da bi mu kaj rekla. upam, da bo kaj boljše ko bo mali malce zrastel. aja mel bi pa vsaj tri otroke. 

Ej prava groza ti nasi desci..., sej jaz tudi upam da bo kej boljs, ko bo tamala malo vecja, sicer pa se je v teh parih dneh zelo popravil..., no bomo vidli kako bo v prihodnje....

Taja83, upam da se tudi vama poslihta ..., drgac pa, kr tri otroke, zanimivo...., kdo pa bo skrbel za njih - samo mami


_____________________________

5.12.2007 nam je Miklavz prinesel najlepse darilo doslej...

po mojem je vse odvisno od karakterja osebe, pa kako so ga doma vzgajali in koliko je navajen pomagat. v mojem primeru imam res sreco  ,tako da ni za vrjet. je eden od tistih ockov, ki je vec kot samo aktiven ze od samega rojstva naprej.nego nase 7 mesecne puncke si deliva pol-pol.pa nisem nikoli niti enkrat rekla naj mi pomaga.pa je zlo aktiven clovek. dela kot s.p velik ,pa se sto stvari zraven, pa morm pripomnt da je tut vcasih velik na racunalniku,pa vedno vstane stran od njega ko tamala zajoka.
poznam pa primere tut osebno, ko je mami res sama za vse, pa njen tip nikol ne pomaga pr otrocih, pa si jih je zelel.v takemu primeru bi tazga tipa res brcnla v rit,pa upam da ne pretiravam.poznam pa tut tak primer, da tip ni niti znal svojemu otroku kosila prpravt,pa je kr cakal da je mami prsla iz sluzbe da je otroku naredila za jest. otrcek pa lacen.lkaj ces  sto ljudi  sto cudi.
no upam da se bo situacija popravla. caw

jaz tud...

hm...meni pomaga, če mu rečem...

No, jaz sem tudi ena izmed srečnic, ko lahko v tej smeri svojega moža pohvalim. Ko pride iz službe, najprej pocarta in se igra s tamalim, jaz pa takrat še v miru do konca skuham ali pa karkoli drugega od gospodinjskih del mi še čez dan ni uspelo naredit. Tudi previje ga večkrat, mu sploh ni problem, tudi če je do polovice hrbta pokakan  Kopa ga on, jaz ga samo po kopanju oblečem. Za uspavanje zvečer pa sva zmenjena (če mi slučajno med dojenjem ne zaspi), da ga en večer jaz uspavam, naslednji večer, če je potrebno, pa ga on uspava. Če se  ponoči zbudi, mi ga on prinese, da ga podojim (ker je bližje njegove posteljice  ) in ga po dojenju tudi da nazaj v posteljico. Ob vikendih smo vedno skupaj in gremo skupaj na sprehod, kam na obisk... pa takrat tudi rad kaj skuha, ker ima veselje do kuhanja. Skratka moram se pohvalit, da imam zlatega moža  

Sem tudi jaz med srečnimi srečnimi srečnicami, ko lahko vikende spim, kolikor dolgo želim, ker se greta v dnevno sobo igrat. Itak je čist zatrapan v .
Ne da bi mu kdaj kaj rekla, občasno kuha, pospravlja, sesa, pomiva po tleh (!!), zlaga v stroj in iz njega, previja malo, skopa in da spat, ko vidi, da sem jaz utrujena.
Voziček sem menda 2x jaz rinla, sicer vedno on, non stop smo skupi zunaj (ko je seveda doma), poleg tega dela na OŠ in je večino dni že ob 14h doma.
Za računalniške igrice pa še slišal ni, njegova edina "droga" je TV, ampak še vedno v mejah normale.
 Sem razvajena, ne? Mogoče zato težko razumem vas, ki ste za vse same in ste se s tem kar sprijaznile, vas pa vsekakor občudujem.  
Ampak vsake toliko pa mu vseeno porinite  v naročje in pojdite s prijateljicami na kavo, h frizerju, po nakupih, h kozmetičarki ... Potem pa povečujte odmerek. Pa naj se znajde .
Bsasab, me pa veseli, da se stanje izboljšuje!!  
LP

_____________________________

The only man who had his work done by Friday was Robinson Crusoe.

No, očitno sem jaz tudi ena izmed srečnic!  Brez mojega moža si ne predstavljam, kako bi . Najin sonček je namreč zelo zahteven otrok in potrebuje ogromno pozornosti. Doma lahko kaj postorim samo ko spi (kar pa je zelo malo: spi 2x po pol ure; če kdaj potegne na urico, smo že čisto navdušeni), ko bedi, se je treba non stop ukvarjat z njim, tako da bi bilo res težko, če bi bila sama za vse. Imava razdeljena gospodinjska opravila, prav tako pa za malega bolj kot ne skrbi on, ko pride iz službe, jaz pa si malo odpočijem (še posebej zato, ker me potem čaka naporna noč z vsakournim vstajanjem ).
Je pa res, da imate verjetno tiste, ki vam partnerji ne pomagajo kaj dosti zato več pomoči mam. Ali pa zelooo pridne otroke.

Tja moja mama zivi na Ptuju, jaz sem pa v lj, tako da je njena pomoc samo preko telefona, enkrat do dvakrat na teden pa pride tasca v dopoldanskem casu...

Pridni otrocki, no se ne morem pritozevat, nasa 2 mesecnica je s kr priden otrok, sicer ko je budna cez dan (tega je kr dosti, ker cez dan bolj malo spi) rabi vso mojo pozornost (se pogovarjava, skupaj opazujema igracke, pojema...), zvecer se pa ne morem ravno pritozevat, zaspi tam do ene devetih, spi do 3 (pojeva) in pol do ene 8-9...., so pa seveda tudi dnevi ko zacne ob ene 7 zvecer jokat in je ne potolazis z nicemer tudi do polnoci, takrat pa bi res prav prisla atijeva roka....


_____________________________

5.12.2007 nam je Miklavz prinesel najlepse darilo doslej...

Takih je večina moških. Žal. Če mu kaj omeniš, pa užaljenost
No, moj ni tak, poznam pa veliko takih, ki jim moški nič ne pomagajo, ko pa že pridejo domov z nadur ali žura li pivca za žćivce, pa želijo imeti še postreženo, ap otroke tiho kot miške, ker jih glava boli ipd....
Ok, jaz kdaj jamram, ampak se zavedam, da imam biser - ful rad je z njima, TV in računalnik čez dan razen izjemoma nista prižgana, sam previje, preobleče, tudi nahrani. Včasih ju tudi sam kam pelje, da se zdivjata, pa na kak obisk - da imam malo miru za pucanje ali kuhanje...
Je pa res, da je med tednom le 2-3 popoldneve doma ob 16. uri, ob četrtkih sem pa recimo ves dan sama. Tudi vikende med zimo dela, ampak nas pa zato skoraj vsak mesec kam pelje na podaljšan vikend, v kakšen lep kones Slovenije, da smo malo skupaj.
Je pa moje mnjenje, da moraš moškemu pač oči odpret. Se spomnim, kak je moj mlajši brat, on otroka samo pogleda, ne upa prijet v roke, pa sme mu zadnjič rekla, kaj je tak buhtelj, primi ga, pa se malo pogovarjaj gu-gu-bu-gu, evo, pa ga zdaj obadva obožujeta, sploh ker ju je visoko dvigoval v zrak
Enim moraš pač narisati, potem pa deluje.