Pozdravljene/i.
Stvar je sledeča; živiva pri njegovih, v zgornjem nadstropju. Trenutno sem na porodniški. Ker je tašča zelo bolna (kar sem zvedela šele, ko sem bila 6 mesecev noseča-ima hudo bolezen), tast pa veliko dela zunaj hiše, kuham za vse. Imamo pa zelo majhno mizo, za mizo nas pa ponavadi sedi 6 članov. Kuham tiste stvari (ponavadi kaj s prilogo), ki jih ima povečini rad tast, saj je on gospodar pri hiši in ga pač upoštevam, je pa tudi precej zbirčen, čeprav on pravi, da ni. In ker je majhna miza, nas pa veliko, je potrebno, ko vsi vzamejo jed na krožnik, dati npr, krompir in zrezke na kuhinjski pult, da je na mizi še prostor za solato. In tako sem morala med jedjo večkrat vstati (tudi do 6x), da sem še naknadno ponudila jedi ali jim nalila sok. Poleg tega imam še dvomesečnika, ki je najbolj siten nekje takrat, ko kuham kosilo (včasih sem skuhala do minute natančno). In posledično je kaj preveč razkuhano, premalo itd, za kar se ne sekiram, ampak tast bo to pri kosilu povedal. Npr. krvavice so pa premal pečene, ker ne mara špagetov je januarja dejal, da jih ima za letos zadosti itd...Naj omenim, da sem med kosilom tiho, saj tudi če sem kaj rekla, me tast sploh ni poslušal ali pa hitro komentiral nazaj, čeprav so bile besede namenjene možu, ker pač tak je, da on govori, drugi ga pa poslušamo. Upošteva edino mojega moža. Jaz sem se s tem sprijaznila, posledično pa sem naredila tako; dam vse na mizo, kozarce s sokom h krožniku, jih pokličem na kosilo,  zaprem vrata dnevne sobe in se tisti čas crkljam s tamalim, če pa spi, grem obešati cunje, likati, saj takrat lahko nekaj naredim. Mojemu seveda to ni všeč, je rekel, kaj naj naredi? Rekla sem, da mi ni težko kuhati (pripravim jedilnik za cel teden naprej, verjemite, lažje je), ampak naj ne pričakuje, da bom jedla z njimi, ker nimam miru, ampak jem, ko vsi odidejo in pospravim po mizi. Pravi, da ne ve, kaj naj naredi, da se bomo kar odselili (to začne s svojimi forami, saj itak nimamo kam iti, pa še vse smo v stanovanje vložili). Vprašal me je , če mi niso njegovi starši všeč. Rekla sem, da nas drugače čisto pri miru pustijo, ampak vem, da od njih nimam za pričakovati nobene pomoči, itak sem se pa sprijaznila, da je tako, kot je. Naj omenim, da svojih nimam, tako, da sem odvisna sama od sebe. Omenila sem mu še, da me moti, ker sem slišala komentirati ljudi (v službi, ki me čaka v domačem kraju), kako mi mož pomaga, tast in tašča mi gresta pa tudi na roke. Moj pravi, da če se človek hvali, so mu fouš, če pa jamra, mu pa privoščijo. In pravi, da jaz samo jamram, in da sedaj ne ve, kako bo zaspal, ker sem mu to povedala o njegovih, čeprav sem mu rekla v bistvu edino to, kar je res. Naj omenim, da tudi pomoči moža kaj dosti nimam, ker ga cele dneve ni, dela. Npr, po porodu sem že tretji dan skuhala za vse, čeprav sem prosila moža, naj bo tistih 14 dni očetovskega dopusta, ki ga koristi pri meni in mi pomaga. Ampak njega ni bilo po cel dan, ker je bil kao v zamudi z delom, čeprav sem rodila 5 dni po roku. Prej mi je pa  obljubil, da bo poskrbel, da bo do PDP vse naredil.  Lahko bi še marsikaj napisala, pa bom predolga. Povejte mi, res samo jamram?

ne.
če prav razumem, bi rada vsaj spoštovanje, ko že ni pomoči.
a mož spi? mislim, mu je vendar uspelo zaspat? potem mu že nisi tolko hudega povedala
jah, če je pameten, ti bo dal prav. ti ga boš pohvalila in potem bojo dobro govorili o vaju... no, malo se hecam na njegov račun, ampak vama bo res bolje tako.
tasta pa ne bo spremenil ne nihče, kaj?

Absolutno ne!

zate in za malega, res nisi v rožnati situaciji.
Zelo me je ražalostilo, ker berem da se na nikogar ne moreš resnično zanesti, jaz sem včasih imela samo tako občutek pa mi je bilo že ful grozno. Je pa res, da je s primoženimi sorodniki lahko križ in, da maš prav, da tasta ne boš spremenila.
Dam ti prav, da si uredila tako, da lahko vsaj poješ v miru, brez kritiziranja.
Jaz živim v okolju, kjer je tak odnos do žensk ponekod, vsaj pri starejših, še vedno zelo živ in se moram včasih prav zadrževati.

Čimveč se crkljajta s tamalim in za srečo in pogum.

Meni se ne zdi, da jamraš.
Bolj se mi zdi, da imajo slabo vest oz vsaj tvoj mož jo ima.  Ko te ni pri kosilu očitno razmisli zakaj te ni...
Če res želi, da si pri kosilu naj on 6x vstane, pa prinese na mizo. Moj to dela non stop, brez da mu kdo reče. Razen če imaste zelo tradicionalno razdelitev del....

Ne, imaš pa zelo nizek prag samospoštovanja.

Tvoja situacija je pač takšna, kot ste si jo naredili. Mene zanima, zakaj sploh skupaj jeste, če imate vsak svoje stanovanje(saj sem prav razumela, ali ne?). Očitno je trenutno tukaj srž problema. Predlagam dve varianti, ki bosta omilili tvojo težavo.

1. kupite večjo mizo, da bo šlo vse nanjo, če to ne gre, naj vstane kdaj tudi mož in ponudi hrano, ali pa nadevaj na krožnike toliko hrane, da bo zadostovalo eni konkretni porciji.

2. Druga varianta, ki bi bila tako ali tako najboljša...je ta, da kuhaš v svojem stanovanju(saj tašča očitno zaradi bolezni ne more) in tvoj mož prinese za koslio obroke pač v njihovo stanovanje in pač ne jeste skupaj. Saj kje pa piše, da morate skupaj obedovati?





_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Ma...en zate in tvojega ! Ko prebiram take poste, mi je kar hudo. Ne razumem, kako so nekateri lahko tako egoistični... Najbolje bi blo itak, da bi se odselili kam na svoje, ampak če praviš, da sta toliko vložila v ta stanovanje, to ne pride najbrž v poštev.
Če bi jest kuhala za vse in bi se kdo pritoževal čez skuhano, bi enostavno prenehala s tem in rekla, naj si pač sami skuhajo! Tvoj dragi bi ti pa res lahko vsaj 1. teden stal ob strani, če ti je že obljubil.
S tvojmu se še 1x fajn pogovorta, ker tako boš težko živela dalje - vedno slabše bo,  bo vedno večji in bo zahteval vedno več, sama pa najbrž ne boš vsega zmogla a?

_____________________________

Mamica zmeraj razume, kako ti je pri srčku, razume vse tisto, kar vesta samo ti in ona. Mamice ne pozabiš, nikoli v življenju. Taka je moja mami.

jest se pod tale post samo podpišem....sem pa definitivno za ta 2. varijanto...veliko sreče...in kapo dol..meni bi se verjetno že odrolalo

Jaz sem tudi za to variantno. Saj niste ena družina. Ti, tvoj mož in tvoj otrok ste družina. Že če bi naredila to, da bi kuhala za njegove starše, bi bila zelo dobra. Niso vse take. Lahko bi si npr. starša hrani naročila tudi tam, kjer jo razvažajo za teke, ki sami ne morejo kuhat. Tako da to, da jima kuhaš, je  čisto samo od tvoje dobrote odvisno, od tega, kaj ti do njiju čutiš. Čeprav pri vas itak v tvojem možu tiči problem, ne v njegovih starših.

Dvakrat sem prebrala tvoj sestavek in še vedno ne morem verjet, da je to res. Da se kaj takega res še kje dogaja, da se kdo res spusti v vlogo predpražnika.
Da jamraš?
Punca, uslužna si, potrpežljiva in požrtvovalna. Preveč, veliko preveč, zato pa tako s tabo delajo.

Prav si naredila, da si se odselila stran od mize in mirno povedala, zakaj ne ješ več za skupno mizo. Brez kreganja, dretja in vpitja, nima smisla, ker bi te potem označili še za histerično.
Ampak povedati bi morala tudi tastu. Čeprav seveda ne bo rekel ničesar, vedel pa bo.
In na tem tudi vztrajaj. Vse dotlej dokler ne bodo začeli spoštovati tvojega dela in ti za to biti tudi hvaležni.
Mislim, nekdo se gre strežnico in za to ne zahteva ničesar, oni pa še kritizirajo. Pred jedjo bi morali zmoliti ampak ne Mariji, tebi!

Nadaljnji postopek je odvisen od tvojega moža. Če te ljubi in torej tudi spoštuje, potem bo svojim staršem povedal, da boste vi kot družina jedli skupaj, oni kot družina pa posebej. In to tudi argumentiral.
Ker formacija družine se skorajda začne in konča pri mizi!

Pa še nekaj, firbec me matra, na katerem koncu Slovenije pa živiš?

_____________________________

Ustavi se in prišel boš!

Ja , v bistvu ti tam nisi človek, si služkinja ki skoči na vsak tlesk s prsti . Žalostno res.....

Ne , ne jamraš preveč ampak premal.Jaz bi temu kaj hitro nardila konc pa naj bo tast gor al dol.Če lahko dela zuni potem si lahko hrano sam vzame iz štedilnika.
Joj  kak me dvigne tako omalovažovanje žensk.
Rečem ti bolj se boš pustla bolj bodo pometal s tabo.Če tvoj tast lahko da izjavo da letos špagetov več ne bo jedu,da je neka stvar premal kuhana al preveč,potem se pritoži tud ti.
Jaz bi verjetno storila tako, kot je napisala Marogica.Od začetka bo verjetno zamera,vendar se ne oziraj na to in vztrajaj.Zamera se  bo sčasoma že polegla ti pa boš verjami mi bolj mirna.
Želim ti vso srečo

Jaz žal tudi tako mislim-tastu bi pa tudi na miren način povedala svoje


_____________________________

smo družina laubekov:ata laubek
mama laubica
pa dva mala laubičarja

Se strinjam, da te nihče v tej hiši ne spoštuje, niti tvoj mož, kar je zelo žalostno . Dobrota je sirota, žal.

Se strinjam.

In zdaj ste vi druzina, ti, tvoj moz in otrok.
Lepo je, da se starsem pomaga, vendar ne na tako nespostljiv nacin, mislim na nespostljiv z njihove strani.

Živimo v najbolj razvitem koncu Slovenije in moj tast celo misli, kako je napreden človek in razume mlade. On je GOSPODAR. Ja, tako je. Mož ga zagovarja da je tako mrk, ker živi z mamo (tašča je res hud bolnik, ki jo je težko prenašati). Ko so oni živeli pri njegovih, dokler niso naredili hiše, seveda še zdaleč ni bilo tako. Tast pravi, da tisti, ki ostane doma, mora skrbeti za starše. Ok, to se strinjam, ne strinjam pa se, da zaradi tega trpi naše družinsko življenje, ker se že tako ali tako z možem malo vidiva. Tast misli, ker je zgradil veliko hišo, in se jo seveda še zdaj obnavlja (s tem, da dava krepke pare tudi midva), da nama je naredil vse. In kadar sem kaj pojamrala, mi je dal vedeti, da mi še zdaleč ni slabo. Če se mu mož ne upa (kar je resnično, čeprav trdi, da ni res) upreti, se mu ne bom tudi jaz. Sem predpražnik, manjši sigurno kot sem bila, kajti (upam, da sedite tisti, ki to berete) leta nazaj sem še pomivala njihovo stanovanje. Sedaj so moje samo stopnice in garažo. Imam pa sedaj tri otroke. Ko sem hodila še v službo, zadnjo leto sem nadomeščala  eno porodniško in ker sem hodila pozno domov, je večinoma kuhal tast, vendar zame ni bilo nikoli kosila. Kuhal je zase, za taščo in mojega, ki je prej pišel iz službe, da sta šla še delat. Bova pa povečala kuhinjo, kamor bo šla tudi večja miza.
Še to; Niti enkrat ne vpraša nihče od njiju, zakaj jaz ne kosim z njimi, ampak vedno vprašajo po tamali, kje je, čeprav točno vedo, da pride po 3 uri iz šole, jemo pa približno ob pol 2h. Lp

< Sporočilo je popravil decembrka -- 2.3.2008 10:23:27 >

Ne ne jamraš.Če je tašča bolana in ne mora kuhat bi jima jaz zraven skuhala in jima potem dol nesla,naj se doli najeta,ne pa da mi še tast pokvari apetit z njegovimi sočnimi pripombami,če pa mu tudi to ne paše in skoz neki komplicira,da ni vredu s kosilom si pa naj sam kuha.Možu bi pa rekla,naj se malo v tvojo kožo postavi.

_____________________________

Ne išči nekoga, ki je popoln.
Ljubi nekoga, ki ni in ga naredi popolnega s svojo ljubeznijo.

Mah ne bom govorila o tvojem nizkem samospoštovanju ... o tem, da sama pustiš, da tako delajo s tabo oz. da sama vse to delaš ... ker lahko je reči, če živiš povsem drugačno življenje. Verjamem pa, da je zelo zelo težko priti ven iz takšnega začaranega kroga ... in vem, da drugih ljudi ne boš spremenila ... niti moža ne ... edino kar lahko narediš zase, za bejbija in tvojega moža je to, da se spremeniš sama in si tudi sama pripravljena nosit posledice svoje spremembe. Kajti edini izhod iz tvoje situacije, ki sem jo razbrala že iz tvojih drugih postov do sedaj, je ta, da sama narediš spremembo .... to je pa težko, sploh, če na to še sam nisi pripravljen.

In ne, sploh ne jamraš ... meni deluješ še vse preveč pridna in nesebična ... preveč pripravljena potrpeti za druge in se hkrati odpoveduješ sebi.

Želim ti veliko moči in poguma, da začneš spreminjati svoje življenje . Mene takšne zgodbe razžalostijo vsakič, ko jih berem.

No, naj povem, da se je zgodilo celo že to, da je tast kuhal zase in jaz za nas, pa je moj šel jesti dol, ker nas je tast povabil in mu je moj obljubil. Pol pa pride gor, pa začne, da ve, da ni prav, ker je šel dol jest in če mislim, da bom s svojimi forami ga skregala z njegovim, se motim. Jaz sem pa samo še tiho. LP

Ja, v bistvu je tole zalostno.

Mislim, da se moraš najprej pogovorit s svojim možem. Naj ti malo pomaga. Nisi ti njegova sluškinja, niti slučajno pa ne od njegovih.Če mora tisti, ki ostane doma poskrbeti za starše je to definitivno on, NE PA TI! 

Jaz bi kar tako naredila, naj jejo vsak v svojem stanovanju ( štuku). Drugač, pa lahko tudi tast kuha za ženo, če pa možu kaj ni všeč, lahko po želji gre tudi on dol. Jaz bi verjetno tako naredila, me zanika koliko časa bi to trajalo.

Pa še neki, niusi se ti dolžna držati tastovega jedilnika.  Moja tašča je tudi živela nekaj časa pri nama, pa še je obnašala kot gospodar v najinem stanovanju. Diktirala je hrani, zakaj mali joka( imel je 4m), naj ga non stop nosim, ... pa sem ji na lep način povedala, je malo nergala, ampak jaz se na to ne oziram. Lahko je zadovoljna, da sem jo vzela k sebi. Moj je bil tiho, ampak sedaj po 6m ji je pa povedal svoje. Hvala bogu je sedaj v domu.

Koliko časa misliš, da boš še zdržala?
Želim ti srečo in razmisli.

v bistvu se tvoj mož vedno odloča med tabo in tastom ... za svojega očeta! ... in ve, da ni prav ... ampak on je tko vzgojen, on je takšen ... in če boš iskala vzroke za to, da bi si lažje razložila ... jih po moje ne boš nikoli našla ... in spremenil se tudi ne bo ... nikoli!

edino kar lahko narediš je to ... da začneš spreminjati sebe

Jao pa še to obstaja? 

Da to tast ni pobral od turke takšno obnašanje.  Meni ni teško da vstanem pa nekaj naredim ampak da šestkrat vstanem na kosilu pa ne pride mi na misel. vsi imajo roke pa noge pa naj se poslužijo.


Lepo bi bilo da se z možem pogovoriš in mu poveš da tudi pes ima miru za kosilo. Zahtevaj od njega da naredi red če pa ne gre delaj kosilo sama gor v svojemu stanovanju. Pri tri otrokih pri vse obveznosti ki jih imaš  jaz ne vem a so znoreli?

Ma nikoli več pri takšnem obnašanju jim ne bi kuhala,pa tudi mojemu ne.  

_____________________________

Najdojenček

Ne jamraš.
Jaz bi poskrbela za njiju, jima skuhala kosilo, pomagala... Amapk, bi skuhano odnesla dol in naj jesta sama. Zakaj morate imeti kosilo skupaj? Pogovori se z možem. Kaj pa bo ko boš ti začela delati? Najprej boš 8 ur delala, potem 2 uri kuhala in pospravljala za njimi, potem 3 ure pospravljala za otrokom potem pa šla spat. In kaj boš imela od vsega tega?