Pa lahko s tem zivis? in kako se vidis v tej perspektivi cez pet, deset let?

Sem že v tej perspektivi ca. 10 let.

Se strinjam. Jaz te po pravici povedano sploh ne razumem. Zakaj pa kuhaš vsem, pa zakaj poslušaš, da te še kritizirajo zraven, pa zakaj se ne postaviš zase? Kaj se pa lahko zgodi, če se boš postavila zase? Bo kakšen tulil nate, bo nespoštljiv? Boš pa še ti povedala svoje nazaj, pa kaj potem, ne štekam strahu? Predvsem pa je pomembno, da boš nekaj naredila. Zase seveda.

Tale tvoj mož je glih tko nesramen do tebe, kot tvoj tast. A veš, moj mož bi se zame fejst potegnil, če bi mi kdo kaj težil. tvoj pa se vede, kot da je prestrašen, egoističen človek. Po moje morata vidva oba najprej premagat strah. ker ti si taka, kot si, ker te je strah. česa ne vem, ampak te je. Tvoj pa se boji mogoče tega, da bi izgubil socialno varnost, da bi ga oče ven vrgel ali kaj podobnega, zato mu kima in tebe v drek tlači...matr, da bi vsi jedli pri nas, ko bi jaz skuhala... jaz pa v dnevni sedela, pa bi mojega vprašali, kje je otrok, mene pa nobeden ne bi omenil, al pa da bi njegov fotr skuhal kosilo, ap povabil samo njega, mene pa ne....jih po moje moj fizično čez okno vrže pa nikol več ne pogleda....matr bi jaz tvojega deca okol kepe, nesramen je ko ..... tvoj dec tebe zihr nima dovolj rad, potem ti pa še reče, da samo jamraš.... a veš, saj res samo jamraš, nič pa ne narediš....on sliši samo bla blabla, ker nič ne narediš, še kar narej jih strežeš.....uf tu mač)
Eh, zelo dolgo zgodbo bi napisala, če bi šla v detajle, kaj naredit, ampak po moje itak ni rešitve, ker tebi še ni prišlo do meje. Predolgo lajtngo imaš, predaleč lahko ljudje gredo pri tebi. Razumsko se moraš naučiti biti ego, imeti sebe rada, naučiti se moraš reči ne. Včasih je to dobro, zelo dobro, čeprav so te drugače učili. Ljudje te lahko ljubijo, ko te spoštujejo, spoštujejo te pa takrat, ko jim postaviš meje. Ti tvojim nisi postavila meja, zato te ne spoštujejo, niti te ne ljubijo. Tako to je.

In kako zdrzis?

Tako je razumeti.

ce bi bila jaz na tvojem mestu, bi najprej deda vprašala, s kom je poročen. Al s fotrom, al z mano. Pol bi pa se držala nasveta, ki ga je napisala marogica. Ampak ne onega z večjo mizo, pač pa tistega, kjer naj bi jedel vsak v svojem nadstropju.

In .... NE jamraš. dobra si, da to prenašaš, k meni bi verjetno dekl dvignilo in bi bla kregarija....

ne morem ti odgovorit niti svetovat, ker živiš čisto v drugačnem svetu. za izboljšanje svojega položaja pa verjetno ne boš naredila ničesar..škoda, ker bi ti privoščila lepše življenje, si ga definitivno zaslužiš!

Pod to se podpišem, ker isto mislim. Niso krivi niti tvoj mož, ne oče. Njim paše, da jih razvajaš. Kriva si sama, ker to dopustiš.

_____________________________

Ne sanjaj svojih sanj, temveč jih živi!

Ne vem, ce je potrebno se dodatno zbujati obcutek krivde...ne verjamem, da bo le-ta kaj pomagal. Mozgane so ji domaci ze dodobra "sprali".

Povej, decembrka, a vidis kaksno konkretno resitev?

tle se jst popolnoma strinjam z Mič ... tega decembrka res ne rabi ... a si lahko zamislite koliko poguma je potrebno, da si sploh sposoben takšnega priznanja? kot prvo sebi in kot drugo na forumu ... pa čeprav pod nikom ... jst upam, da je to priznanje prvi korak k spemembam v njenem življenju.

Meni pa ni jasno zakaj se temu t.i. gospodarju pustiš? Če mu kaj ni prav, pa naj on kuha Ti si pa tudi ena deklica za vse, izkoriščajo te na POLNO in taščina bolezen ni izgovor da si ti suženj ... Ne vem no, mogoče je tebi všeč da dela ta možakar s tabo kot z predpražnikom, vendar ej si vredna veliko več od tega in se tega tudi moraš zavedati. No vsaj jaz bi mu lepo svoje povedala, naj bodo hvaležni da te imajo

_____________________________

~Ladies, if a guy ever tells you, he wants to cover you from head to toe in honey, and lick it all off inch by inch, that's the man who hasn't done it before. ~ Love you CT ~

Zakaj Mič, sama se more postaviti na svoje noge.Naši nasveti ji s tem, da sama ne naredi koraka naprej nič ne koristijo.Tudi pomolovanje ne, saj že 10 let tako trpi. Ali misli še naslednjih 10 let tako živeti? In ko bo rešila ta problem, da bo spoznala, da je tudi sama nekaj vredna z otroci vred, takrat ji lahko z veseljem zaploskamo.
Mislim, da me bo Decemberka razumela kaj mislim povedat.

< Sporočilo je popravil mama54 -- 3.3.2008 0:26:25 >

_____________________________

Ne sanjaj svojih sanj, temveč jih živi!

No, tamal je šel spat, jaz pa za računalnik.
Ne morem verjet, kar ste odgovorile. Ne da ne jamram, ampak mi daste čisto prav, ko mislim, da je to izkoriščevanje, pedenanje, seveda enostransko brez vsakega spoštovanja. Začela bom delati na tem, definitivno. Na lep način. Da se rešim tega. Če drugega ne, vsaj da jesta dol. Sicer bi lahko moji zgodbi še marsikaj dodala, pa vidim, da sem povedala že več kot dovolj, da ste si ustvarile sliko.
Gina, česa me je strah, če bi mu postavila meje, se že cel dan sprašujem. Ven nas ne more kar tako vreči, da bi vpil name tudi ne verjamem, da me pa ne šmirgla, me pa itak že ne. Obiske pa katere imam, že itak grdo gleda, mi je to omenilo več kolegic, ki pa se ne poznajo med seboj. Valjda, na zunaj blišč (velika hiša), da pa ne bi kakšen videl, kaj se dogaja znotraj, pa boljš, da nobenega ni.
Da pa sem v ta drek prišla je pa definitivno kriva vzgoja, saj sem odraščala v takem okolju. Ke je oče kmalu umrl, je mami postavila brata na mesto gospodarja, ki je ostal doma, za katerega se je delalo. Jaz sem delala kot črnc, ne da bi kdajkoli pomislila, da bi tudi meni dali za opravljeno delo kakšen tolar ali drugo nagrado. Preprosto rečeno, o svojih potrebah nisem niti razmišljala. Letos poleti sem se jim uprla, saj imam po očetu zapisan nujni delež, kateremu bi se morala odpovedati v korist brata, ker naj bi po njihovem moralo vse ostati doma. Zdaj stikov s svojim nimam več, niti čestitke mi niso poslali ob rojstvu otroka. Naj omenim, da je zame ogromen napredek (ki ga moram vsekakor nadaljevati), da sem se uprla moji materi, saj sem vedno plesala, kot je želela. Ker mama je bila zame vendarle mama.
Marsikaj si verjetno mislite, jaz pa ko tole pišem in berem, se ne čudim (svojim vrsticam), zakaj je včasih  v meni toliko besa, jeze in nerganja. Pa ne vem od kje. Upam, da me bo življenje enkrat le izučilo. Človeku mora biti samo dovolj hudo, da to vse skupaj prekine, pa očitno mi še ni.
Vse tiste, ki znate poskrbeti zase, vsaka vam čast, jaz se moram to še naučiti. Ampak korak za korakom, mogoče mi bo kdaj uspelo. Hvala vam vsem, ki držite pesti zame. In hvala vam za kakršnekoli besede, žal še vedno potrebujem vašo  potrditev na to, kar že itak vem. Hvala. Lp

Evo to je prvi korak, ko pa v stavku ne bo več mogoče in kdaj, boš pa na konju .

Korak za korakom, pa bo. A veš, ponižajo, izkoriščajo te lahko toliko, kot sama dopuščaš. S spoštovanjem je tako, da si ga pridobimo, ni to nekaj samoumevnega, Jaz takega tasta, kot ga imaš ti (in moža) ne bi mogla spotovat. Verjetno bi ju prezirala. V takem okolju je rasla moja mama, njen oče je bil bog, gospodar, ostali ničle. In mi je še danes muka gledat babico, ki se za vsako stvar sekira, sama sebe ponižuje in se ne ceni niti malo. Pa je toliko dala svoji družini, da več težko.
Pri iskanju samostojnost  (duševne, ne finančne smaostonosti) lahko pričakuješ, da ti bodo metali polena pod noge, ti skušali zbujati občutke krivde, te podredit. Ne pusti se. Šele ko boš sama postavila meje, te bodo začeli spoštovat in dolgoročno bo to bolje za vse. In poskušaj tudi možu dopovedat, da sta sedaj ti in vajin sinko na prvem mestu. Če drugega ne, moraš nekaj narediti zaradi sinka, da bo on imel drugačen vzor v življenju. Da ne bo svoje partnerke imel za predpražnik, temveč jo bo cenil, spoštoval. In  tebe tudi, navsezadnje.
Če se bo spet kdo pritoževal, da nekaj ni prav skuhano, lahko mirne duše vsakemu rečeš, da če jim kaj ni povšeči, si lahko skuhajo sami. V to si vložila veliko truda in časa in če tega ne vidijo, lahk oskrbijo sami zase. Jaz bi to rekla. Pa sem človek, ki zelo teži h kompromisom in nekreganju. Ampak tu bi mi pa dvignilo lonec .
Pogumno!

Decembrka, deluješ mi kot dokaj inteligentna ženska, načitana in razgledana. Vsaj po pisanju sodeč. Torej, počasi ugotavljaš da imaš življenje zabetonirano v samo eni smeri..ljudem streči spredaj in zadaj. In počasi se zavedaš tega, da to ni lih vloga ki si ji pripravljena špilat celo življenje.

Ful dobr da si nam zaupala to, je pomemben korak, če ne celo najpomembnejši. Napredka pa ne bo, dokler tvoj v.r. mož, ne bo spregledal in videl tebe tudi v drugi luči, torej ne v luči sobarice, kuharice in seks objekta, temveč kot odraslo žensko ki si zasluži spoštovanje na vseh nivojih. Ko boš zmogla možu odpreti oči v tej smeri, bo šlo tudi s tastom kot po maslu, boš videla.

Grega


_____________________________

...and once you have tasted flight, you will walk the earth with your eyes turned skyward, for there you have been and there you long to return. -- Leonardo de Vinci
AMEN!

MOgoč bi blo dobr, da mu daš tole za prebrat.

Sicer pa dobra si, men bi se že zdavnaj zmešalo. Predobra si in pustiš se izkoriščati. Začni spoštovati sebe in drugim postavljati meje. Bi mu jst dala jamranje, ja.

Meni se zdi, da si takega življenja navajena in dokler TI ne boš naredila konec boš vedno znova v taki situaciji. Začni se malo ceniti, ni vredno res ne!
Pa kot prvo najprej odnose popraviti pri svojem možu. Mojemu še na misel ne bi prišlo, da noseča ob dveh otrocih pedenjam njegove ta stare in prenašam njihove muhe.
Je bila tašča enkrat pametna, pa jo je hitro postavil na realna tla.

MarcelAlina

titleAndStar(2130,0,0,false,"","")

Se boljse, da se vsako jutro vprasas: cesa danes NEBI storila, ce bi vedela, da je ta dan moj zadnji.