Tudi jaz ne bi na tvojem mestu več odlašala.Odločitev je Vajina ampak ne pre dolgo razmišljati!

Upam, da čim prej dočakata svojega  .
Jaz sem mojga dobila konec prvega letnika in nisem imela nič (ne dohodkov, službe, ne stanovanja) in življenje lih tako teče naprej.

Moram reči, da sem navdušena nad podporo... sem pričakovala bolj skeptična mnenja! Hmmm... sama priznam, da me je še malo strah (predvsem gledano s finančnega vidika).... eh ampak konec koncev živimo samo enkrat.....

Hvala vam vsem!


P.s. A pod temo M ne pričakujemo marca se še da vpisati, hehe po izračunih na tej strani imam ovulacijo ravno med 8 in 13 marcem, saj ne da dam kej velik na te izračune.... ampak vseeno

Astorija,

kar veselo v napad in danes ko je tako lepa nedelja se malček sisnita. Saj moraš pohiteti, ker marec ni več tako dolg!!

Pogumno pa bo!!!! Veliko sreče ti želim!!!

_____________________________

" Neka bude, što biti nemože."
P.P.Njegoš

Pozdravljena astorija,
na tvojem mestu sploh ne bi čakala, ker pravega trenutka ni nikoli.
Vedno nam nekaj manjka.
Midva tudi delava na  in upam da nas bo sreča kmalu doletela.

Srečno  in veselo na delo.

Na pravi trenutek se ne splača čakati, ker bo vedo nekaj kar še manjka. Ljudje smo pač tako naravnan, zato je bolje kar delati na temu.

< Sporočilo je popravil nia* -- 12.3.2008 20:28:27 >

jaz bi ti tudi svetovala kar v akcijo: na pravi čas, ko bo vse popolno (služba, stanovanje, avto,....) vsi čakamo, potem pa si mislimo, da bo takoj ratalo....Jaz sem tudi študirala, končala študij pri 24 letih..potem pripravništvo, podaljšavali so mi še dve leti...iskala novo službo-sem nekaj za silo dobila, so pa bili odnosi katastrofa,..spet sem menjala-po enem letu sem dobila za nedoločen čas...takoj sva začela delat na -zanosila sem takoj prvi mesec a kaj ko se je končalo s ss ... Imam službo za nedoločen čas, plača je slaba,... vedno sem hrepenela po svojem stanovanju, službi za nedloločen čas, "dobri" plači....in kaj imam zdaj-stara bom 30 let, služba je taka kot je, pa ni!

Ti hočem rečt vse se uredi-sem videla pri prijateljicah-niso imela končanega faksA, službe,.....zdaj imajo vse-otroka, službo, stanovanje.....

NE ČAKAJ NA POPOLNE DNEVE!! 

vidva, kar veselo na delo in naj se vam čimprej pokaže plusek!

Se strinjam z povedanim, punce hitro v akcijo im novim  na proti!!!!!

_____________________________

" Neka bude, što biti nemože."
P.P.Njegoš

tudi jaz sem v podobnem položaju. končala sem faks, novembra diplomirala (2.4. podelitev diplome), in imam že celi mesec dni delovne dobe. zaposlena moram biti vsaj 6mesecev (kar so mi obljubili do konca julija) da se lahko prijavim na strokovni izpit.
slišala sem da ima naša ravnateljica še samo 2 leti do penzije....sedaj pa sem malo skeptična.......če sedaj zanosim oz. nekje junija, bom konec s porodniško takrat ko nje ne bo več na delovnem mestu. kaj pa če me potem nova ravnateljica ne vzame nazaj? saj ne, da imam že sedaj neke ogromne možnosti za zaposlitev, vseeno pa več kot pa čiste začetnice. če pa se vodilni kader menja, imam pa še manj možnosti. stalne zaposlitve še ne bom ziher 5 let dobla.....pol pa če bi še čakala......bom zanosla glih pri 30.

kaj naredit??????

kaj svetujete punce......

Oj, težko ti dam kak pameten nasvet, ker sem sama še vedno malo v dvomih.
Sicer sva se odločila da bova (oz. sva že) začela delati na bebici, pa kar bo pa bo. Potem sem imela pa teden razgovor za službo, pa mi je bilo malo žal (kaj če se je prijelo jaz pa na dobri poti za zaposlitev), no pa mi po razgovoru ni bilo več žal, kajti v razpisu so ponujali službo za nedoločen čas (3 mesece poskusne dobe), tam so mi pa povedali, da je po poskusni dobi najprej eno leto za določen čas.... Na pa sem potem lahko spet na istem kot sedaj.
Tako, da zaenkrat kar delamo na tem, če pa vmes dobim službo, bova pa v primeru da se še ni prijelo, pač počakala par mesecev, če pa se je... bomo pa tudi nekako.
Ker dejansko je res, ko čakaš na pravi trenutek tega ni in ni od nikoder, leta pa tečejo.

Moraš pa to najprej sama pri sebi razčistiti in ugotoviti kaj si bolj želiš. Midva sva se odločila za bebico, ravno iz razloga, ker me je strah, da ko pa dobim enkrat službo in začneva delati na bebici, pa ugotovima,  da imava kakšne težave z zanositvijo. Takrat mi bi bilo vseeno za vse službe tega sveta in za čas ki sva ga metala stran z odlašanjem. Po drugi strani pa tudi služba za nedoločen čas ni nikoli neka 100% garancija.

Jaz imam drug teden zopet en razgovor (v razpisu so ponujali 3 mesece poskusne dobe nato nedoločen čas), bomo videli kaj bojo tam povedali. Vendar kot sem že rekla, tudi (v primeru da se je kaj prijelo, meni pa ponudijo službo kot jo iščem, in je zaradi tega ne dobim (po treh mesecih poskusne dobe bi jim že moggla povedati, pa še tu imam en mesec odpovednega roka = 4 mesece), bi mi bilo mogoče malo žal kaj nisva počakala par mesecev. Ampak dolgoročno gledano bi mi bilo pa v primeru kakršnih koli problemov pri zanositvi bolj žal izgubljenega časa, kot še tako idealne službe.

Ne vem to, takšna je pač moja odločitev, če je bila pravilna bo pokazal čas, ampak tudi službo lahko konec koncev dobim drug teden ali pa še par let ne. Tako da čakala ne bom več, bomo videli kaj bo prinesla prihodnost in kako se bo vse skupaj na koncu odvilo.

Pravi trenutek....nikoli ne veš kdaj je tisti pravi...Jaz sem zanosila ko sem bila absolventka, brez zaposlitve, mož zaposlen..Stanovanjski problem na nek način rešen. (najemnine nama ni treba plačevati).
Pa smo kmalu za prvo pupo naročili še drugega..Danes sem stara 27 let, imam dva otročka (3 leta in 3/4 ter 2,5 let), v roku enega meseca bom diplomirala, vmes sem bila eno leto zaposlena, trenutno sem že pol leta na zavodu. Pa smo si tudi pri nas zaželeli še enega otročička pa nam zaenkrat še ni bil dan.. Konec aprila me čaka služba za določen čas, spomladi začneva zidati hišo...in nam je dano da lepo živimo...  Skrbi sicer so, ampak se mi zdi da tam gor Nekdo lepo skrbi za nas.
Na začetku se mi prva nosečnost ni zdela ob pravem času...ampak se je do sedaj izkazalo da je očitno bila..

_____________________________

May you be strainghtened by yesterday¨s rain, walk straight in tommorow¨s wind and cherish each moment of the sun today.

Če sta se odločila tako, je že prav. Držim pesti, da se vama vse poštima, kot si želiš. Verjemi, da bo še vse dobro in ob pravem času.

Zdravo,
Jaz imam eno vprašanje. Zdaj sem prijavljena na zavodu in dobivam nadomestilo še 2 meseca. Drugače sem pa pred brezposelnostjo bila zaposlena 3 leta. Kaj če zanosim recimo komaj čez 2 ali tri mesece a pol dobim  sploh tisto porodniško, ki mi glede na dobo zaposlenosti pripada al ne? Že 5 mesecev preden sem postala brezposelna sem želela zanositi vendar do sedaj še nisem. Upam, da mi kmalu uspe.

A nobena ne ve točno tudi mene zanima nekaj podobnega, oz. vsaj približno kaj lahko pričakujem od države v primeru nosečnosti in brezposelnosti?? (Delovne dobe bom imela 16 mesecev' vendar mi pogodbe ne bodo podaljšali, imam pa lastno stanovanje (ki ni pisano na mene- torej uradno ga nimam), avto(2), prijavljena bi bila pa po vsej verjetnosti kot samohranilka.... tako samo okvirno me zanima, kaj lahko pričakujem v primeru, da bi karkoli bilo, če katera ve.... ker se mi ne sanja ali je to 20€ ali 1000 € na mesec  (no ja za drugo varijanto vem da ni možna...)

Živijo, draga Astorija, jaz ti svetujem AKCIJO . Saj so že pred mano vse napisale, eksistenca je zagotovljena, dohodke tudi imata, otrok pa je nekaj najlepšega, kar se ti lahko v življenju zgodi.
Jaz sem tik pred diplomo, mož je zaposlen, stanovanje imava, otrok pa je samo pika na i. Čeprav jaz nimam službe, nam nič ne manjka - pred zanositvijo sem tudi delala par let, ampak kot honorarka, in mi ni nič koristil ves tisti zaslužek, ker se niso prispevki odvajali za starševko nadomestilo.
Mesec pred porodom me je prijateljica zaposlila v svoji firmi, tako da sem s porodniško začela iz nule, se pravi za zadnjih 12 mesecev se je v izračun upoštevalo 55 % minimalne zagotovljene plače v RS - po domače, jaz dobivam 230 eur na mesec od države. Če bi bila nezaposlena, bi dobivala malenkost manj, tj. 175, se mi zdi. Malo razlike vseeno je, pa tudi delovna doba teče.
Ne vem pa, kako je, če si neporočena ali samohranilka, po mojem bi ti od CSD moralo še kaj past ...

To zdaj ni bilo mišljeno kot eno jamranje  hočem samo povedat, da nam gre z eno solidno plačo čisto dobro in da bi se odločila še enkrat enako.

_____________________________

The only man who had his work done by Friday was Robinson Crusoe.

Tudi jaz  ti svetujem da poskušaš zanositi čimprej. Kot vidim je za nas ženske v teh letih res umetnost dobiti službo, še posebno če smo brez otrok. S stališča delodajalca boš imela več možnosti za zaposlitev z malim otrokom, kot če si še brez otrok, vsaj take izkušnje sem jaz pridobila na razgovorih, ko sem iskala službo.

Jaz sem bila tudi v podobni situaciji, najprej fax, služba, stanovanje. Potem pa sem imela željo še za magisterij in sva rekla, da še malo počakava. Tako sva januarja 07 začela delati na , avgusta sem imela ss, letos marca pa operacijo pregrade. No in letos bom stara 31 in upam da bom še letos . Čas gre full hitro, še sploh če so vmes kake zdravstvene težave, tako da če bi vedela, bi se verjetno tudi jaz prej odločila za . Žal nam ne gre vedno vse po planih.

Za porodniško, pa si po preteku pogodbe (če boš takrat noseča) skušaj dogovoriti s kakimi znanci, da te ''zaposlijo'', ti jim plačuj prispevke v višini tvoje trenutne plače dokler ne dosežeš 12 mesecev zaposlitve, saj povprečje teh 12 mesecev se ti šteje za porodniško. Tako je naredila moja kolegica in se ji je full dobro izteklo. Imela je stroškov tistih par mesecev, vse ostalo pa je potem dobila poplačano z solidno porodniško.

Srečno!