Zdravo!
Z možem se ločujeva,po njegovi želji.
Poročena sva (bila) osem let.Meni se je seveda čas ustavil,poskušala sem se nekako pogovoriti,pa noče nič slišati o tem.
Nekako sem sprejela,čeprav je zelo zelo težko.
Imava dva otroka,hišo,itd....
Ne vem,rabim samo kakšno dobro tolažbo,v tako težkih trenutkih.

Neja.bor2007!
Želim ti, da bi se ti življenje čim prej zasukalo na bolje in upam, da ne trpiš preveč. Poglej na vse z pozitivne strani pa boš vidla da je vse slabo za nekaj dobro. Vsak konec je začetek nečesa novega. Pa veliko poguma in optimizma ti želim .

Drži se in bodi močna!

_____________________________

24.4.2004 Nina :-)
24.6.2009 je ati dobil najlepše darilo za RD - Manco :-)

Poskušam biti močna,ampak je tako tako težko.
Globoko v sebi vem,da bo bolje,vendar najhuje je, ko se ponoči zbudim, ko vidim svoja dva otroka,kako mirno spita.....
Res tako trpim.....ampak,saj vem čas celi rane.

Se nekaj casa bo. Verjetno bo se tezje, ko bo vse za tabo. Takrat ponavadi popusti napetost.

Daj, povej kaj vec :).

V bistvu,je po porodu drugega otroka najin zakon začel malce škripati.Jaz sem bila čisto okupirana z vsem,in priznam nisem si vzela dosti časa za moža.

Začel je hoditi veliko naokrog, ne vem postajal je skrivnosten.Ko sem ga vprašala,če je posredi kakšna druga ženska(sedaj),mi trdi da ne...navrgel mi je čisto banalen razlog...da se je enostavno naveličal vsega, .Saj razumem,naveličanost in rutina,pa vendar,z pogovorom in malo truda se da vse popraviti.On vztrajno zatrjuje,da ne in da ga ne bom prepričala,da naj se sprijaznim.

Mi je pa rekel,da me bo imel vedno rad,vendar skupaj pač ne bova več .Celo predlagal mi je,da naj še naprej živimo skupaj ,mene pa to ubija...

Hmmm....zelo komot.

Najbrž si niti ne moramo predstavljati kako ti je, lahko pa predlagam, da mogoče začneš delati nekaj zase, spremeniti svoj način življenja, mogoče začni hoditi na aerobiko, pilates ali kaj podobnega. Spremeni svoj stil življenja z malimi koraki, da ne boš postala čisto otopela. Držim pesti. Pa jokaj tudi, daj ven iz sebe.

_____________________________

Nikoli ne obupajte! Če vam ne uspe v prvo, bo mogoče v drugo ali pa v tretjo! UPAJTE !

Oprosti, jz bi mu pa enostavno rekla; hiša je pol moja, otroci ostanjo pri meni, plačal boš toliko in toliko preživnine, kovčke imaš naštimane, vrata veš kje so. Nasvidenje! Pa še številko od svojega odvetnika bi mu dala in naj se poslej z njim dogovarja.

Mislim...če se mu pa tut malo ne da potrudit za zvezo in da je enostavno "naveličan"...potem bo zgornje krepka popestritev njegovega življenja.

Če se mu niti zavoljo otrok ne ljubi potrudit vsaj pogovoriti se, če ne že rešiti zvezo...potem že ni vreden, da ga ljubiš...Klinc, če nista za skupaj pač potegni najboljše kar še lahko dobiš od njega!

Mater, zdaj sem pa kr besna ratala...

Caffee ti je dobro napisala.

Jaz dodajam še to: mož očitno želi, da si mu služkinja - da živita v isti hiši, a ne več kot mož in žena . Jaz mu ne bi več prala, kuhala, ga pedenala, če se je naveličal vsega . Naj se sam naveliča razmišljat in pedenat sebe , ženo in otroke.

Tudi jaz bi ga izselila - če hoče končati naj se odseli.

< Sporočilo je popravil Mala_princeska -- 17.3.2008 19:21:36 >

_____________________________

24.4.2004 Nina :-)
24.6.2009 je ati dobil najlepše darilo za RD - Manco :-)

Pa kaj ti se delaš norca iz sebe, nas ali avtorice teme?

Ne ne delam se norca, samo  jaz ne bi nikoli mogla živeti s človekom pod isto streho, če se hoče ločiti. Ne smem povedati svojega mnenja avtorici teme????

_____________________________

24.4.2004 Nina :-)
24.6.2009 je ati dobil najlepše darilo za RD - Manco :-)

jaz se tud kr pridružujem caffeetki in mali princeski...
ženske, ne smemo se jim pustit..

In kaj ti povzroca trpljenje, katere misli? Kaj te najbolj muci ob pogledu na spokojna otroka?

Samo malce? hmmm.

Malo truda je dovolj vcasih...ampak samo vcasih. Ponavadi ga je potrebno kar veliko.

poznam nekaj ljudi, ki so se ločili...
kako naprej? ti sam naprej, pa ne se krivit, ker nisi nič kriva...

ločitev je zmeraj težka. iz lastnih izkušenj ti povem, da mora preteči še veliko vode, da se boš vsaj malo pomirila s tem dejstvom da si/boš ločena. potem pa so tu še otroci in vsa njihova vprašanja, na katere je včasih zelo težko odgovarjati, že zaradi osebne bolečine. Moj predlog je, da potegneš neke smernice/prioritete zase, da si zastaviš neke cilje, s katerimi se boš vsaj malo zamotila od razmišljanja o situaciji v kateri si.

Kje se vidiš ti, boš zmogla živeti z človekom, ki te je tako prizadel, pod isto streho?

Želim ti obilo poguma ... in vsega kar sodi zraven

_____________________________

Assumption is mother of all fuc*k*ups.

Ja, ja, veš de, saj to je pa res tako izi, a ne. O tem, da bi mu tisto polovico, ki mu pripada, izplačala, niti v sanjah pomislila ne bi. On bi bil pa kar za, a ne?

Meter ste ene naivne.

Se strinjam - vendar pa mu definitivno nehaj prat, kuhat in streč...

sem ravno hotla napisat tole, pa sem vidla, da je že Splišni. Kako si lahko ene sploh predstavljate, da je tko enostavno moža vržt iz hiše, katere polovica je tudi njegova in bo on rekel, ja oki, ni problema?

Ne glede na vse, jaz niti v sanjah nekomu ne bi prepustila pol bajte, če me ne bi izplačal. Zakaj že? Sej je moja.

Če bi pa napisala, da jo mož meče ven z bajte, bi pa vse u luft skočile, kako te lahko meče, sej je polovico bajte tvoje.

Mal se zresnte in razmišljajte zraven. Avtorica ni napisala niti, kako sta do hiše prišla (lahko da jo je en od njiju celo podedoval, potem ostale tudi ob ločitvi njegova).

Ene smo naivne, ene ste pa tko blazn pametne, da rajš pametujete kot kakršen koli pametnejš nasvet date, ane Spliš. Ne eno in ne drugo ni na izi.

Kaj je enostavneje, če že o enostavnosti govorimo? Moža postavit pred vrata ali z njim živeti, mu prati, likati, kuhati, gospodinjiti, mu nastaviti, kadar se mu bo slučajno zahotelo?....Zakaj že? Zato ker ona ljubi njega pa ne on nje? A zato?

Ali zato, ker mu ni sposobna izplačati polovice hiše (recimo, ob domnevi, da je od vsakega pol)? Aja, to je pa res razlog da vztraja in se muči z njim živet skupaj?

Ali pa zato, da se predvsem mama žrtvuje da se pred otroki prikažeta kot starša, predvsem kot mama, ki "zaradi" otrok vztraja pri skupnem življenju, pa čeprav v ločeni postelji, s hladnimi čustvi drug do drugega.

Ene pa tko na svet brihtne, da glava boli.

Taprava gajstna ženska bi mu cunje skoz okno zmetala s kufri vred, jih par poznam takih, vključno z mojo ženo. Taprava ženska mu niti nebi pustila, da bi mu pri dveh otrocih ratal dolgčas, da bi gospoda okol hodil po fešticah, one pa z njimi v rokavičkah.....

Draga avtorica teme, nikar se mu ne pusti in mu čim bolj zagreni življenje, mogoče si sploh ne predstavlja, kako je dejansko živet brez tebe.

Nihče ne pravi naj mu pere, lika, kuha, gospodinji ali nastavi ko se mu bo zahotelo, vendar dokler nimata rešenih premoženjskih razmerij imata oba pravico stanovati v hiši - ne moreta en drugega kr metati ven. In če nimata denarja en drugega izplačati - bosta morala hišo prodat in si z vsak svojim deležem kupiti ali najeti nekaj drugega (stanovanje, hišo. ipd...)

Jaz sem mnenja naj NE vztrajata pri skupnem življenju in naj čimprej zaživita ločeno - a vseeno ne moreta en drugemu jemati pravic, ki pripadajo tako enem in drugem.