Kaya, ti to resno?

A veš, zakaj je Slovenija zadnja v EU glede varnosti motoristov? Dva vzroka: eden ker motorje kupujejo tisti, ki že itak divjajo in mislijo, da je cesta postavljena samo zaradi njih. Ti bi divjali kjerkoli s katerimkoli prevoznim sredstvom. Kretenčiči. Drugi pa zato, ker mislijo, da so že vrhunski strokovnjaki, ko naredijo  izpit za motor in si grejo takoj nato kupit 1000 kubično mašinco, ki že sama po sebi močno presega znanje marsikaterega izkušenega motorista, ter grejo s tem motorjem dirkat po magistralki. Nekako tako, kot da bi enega pilota, ki je naredil izpit za cesno, dal v boeing 747. Če greš pogledat, kakšen je porast registracij motorjev pri nas v zadnjih letih, potem vidiš, da je na cesti ogromno motoristov s premočnimi mašinami in premalo izkušnjami. Tisti z izkušnjami in zavedanjem, da je motor lahko tudi nevaren, sploh na spolzkem in mastnem cestišču, vozijo po pameti. JA, tudi taki motoristi so in tistim grejo kocine pokonci, ko gledajo neizkušene in prepotentne, ki jih prehitevajo.
In ja, so ceste pri nas preslabe za motoriste, ampak ravno zato se reče, da se VOŽNJO PRILAGODI RAZMERAM.
Vozila sem se z motorjem in ravno zaradi tega vedno, ko zavijam na glavno cesto ali zavijam levo desetkrat pogledam cesto, preden zavijem. Ker je vse preveč vase zagledanih kerlcev, ki jim je malo mar za njihovo življenje, važno je samo, da po magistralki  nabijejo gas na 200 na uro. Pri taki hitrosti nimaš kaj, le zelo izkušen bo znal motro ustaviti tako, da ne bo telebnil na tla. Malo izkušen in preprotenten pa se bo ustrašil in odfrčal po tleh. Mogoče se on ne bo sekiral, če se bo polomil, mene bi pa žrlo vse življenje. Npr. Napoleonov drevored v Logatcu - koliko se jih je že tam ubilo? Cesta je razdrapana, drevesa, pa še kar divjajo skozi . Tam vidiš, kateri motoristi so res pravi motoristi - se peljejo počasi (po omejitvah) zaradi čistega užitka in kateri so divjaki - mar jim je samo adrenalin. 

Omejitve niso tam zaradi policajev, ministrov, kazni, tam so zaradi nas, uporabnikov, ker očitno s svojo glavo nismo sposobni precenit, kaj je še varno.

Tudi moj mož je leto nazaj začel fantazirat o motorju in sedaj je v popolni motorizirani pripravljenosti. Tako kot on nima pravice mene ustavljati pri mojih (velikih) življenjskih odločitvah, tako mu jaz pri tej odločitvi nisem nasprotovala. Kdo sem, da lahko jemljem pravico individuma (v tem primeru mojega moža), ki ga imam rada, v svoje roke ?

Mene kot otroka so doma stalno nekaj bremzali, tako pri odločitvah kot pri dejanjih. Že zelo zgodaj sem se odločila, da nikoli več nihče ne bo imel popoln vpliv na moje eno življenje in tudi jaz se ne bom odločala namesto koga drugega in to v njegovo škodo. To je zame popolni egoizem in nič drugega.

Če si mož želi biti motorist, naj bo. Zaželi mu samo veliko sreče in polno zdravih užitkov. Meni osebno bi bilo za crknit hudo, da bi mi človek, ki me ima rad in jaz njega,  prepovedoval tisto, kar je meni zelo pomembno.
Ne vem no. Je samo moje skromno mnenje.

_____________________________

Homines quod volunt credunt. -- "Ljudje verjamejo to, kar želijo." (Julij Cezar)

Moj je tudi lani dobil noro idejo, da bo šel delat izpit za helikopter. Zaradi financ tega ni speljal, vendar ima še željo. In če se bo kdaj zares odloču za to ga bom 100% podprla, ker vem da mu je to ful velika želja.
In kaj je smisel partnerstva, če ne osrečevanje eden drugega. In če ga bo to osrečlo ga podpri, poskusi ga razumet.

_____________________________

Carpe diem.

Po eni strani ti dam prou... po drugi strani pa se mi spet zdi tak clovek, ki ima otroka in druzino, neodgovoren in nezrel, da razmislja v tej smeri sploh... pa ne da se zdej z otrokom in druzino konca zivljenje, ampak se ga da popestrit tud na drugacne nacine. Tak clovek, ki je tak po dusi, da postavlja na prvo mesto najprej svoje zivljenje, sele potem druzino in otroke, tak je zame egoist.
In jaz tud nebi nikoli prepovedala svojemu dragemu, da cesa ne sme al karkoli... v sebi pa bi nosila vecen strah, kljub temu da bi bla srecna zanj. Ja bila bi srecna zanj, ampak vsakic ko bi bil na cesti, bi me bilo strah! Jaz sama pri sebi bi resno premislila, ce bi zaradi tega vecnega strahu vztrajala naprej... resnicno! Njemu pa nebi niti enkrat nekaj prepovedala kar si zeli. Zdej pa je le vprasanje, ce obstaja opcija kompromisa nekega, al ne... al nihce nebi mogel it preko sebe. Ce slednje, potem zal..

Človek si pač želi bit motorist, kaj je tukaj neodgovornega in nezrelega? Tu je večji problem ta, da ji on ni upou povedat za motor, ker je vedu da bo popiz... Zakaj? Pomanjkanje komunikacije?
Da bi pa tipa pustila, zaradi tega ker si želi ispovnt očitno veliko željo mi je totalno mimo. Živet je treba zdej!


_____________________________

Carpe diem.

Ja, predvsem živet je treba tudi jutri. Sploh če imaš otroka.

Ja tocno. Se posebej, ce je ta otrok se vedno odvisen od tebe! Razen ce se ti gladko jebe kaj bo otrok jutri brez tebe

Jaz ga nebi pustila zaradi tega! Ampak zaradi svojega strahu, s katerim se nebi mogla spopast. Mogoce ti tega ne bos nikoli razumela al pa razumi kot ti pase! Meni je vseeno, dokler nisi moj fant...  al pa punca no.

To je tko, kot bi rekla: clovek ve da bo mogoce jutri umrl, kaj je tukaj neodgovornega in nezrelega? NIC, dokler zivi SAM ZASE!

... in kdo sem, da mu bom izbirala lastne popestritve in kdo je on, da jih bo meni  ? Pa kdo hudiča si sploh kupi motor z mislijo, da je/bo s tem zastavil lastno življenje ? 

V takem primeru bi se bilo najvarneje zakleniti v zlato kletko, ker nevarnot na vsakem koraku preži na nas.

Sva zato mi2 z možem egoistična, ker sva več kot šest let samo v otrocih in si bova sedaj končno malo več časa namenila drug drugemu ? Na motorju je namreč prostora samo za dva.



_____________________________

Homines quod volunt credunt. -- "Ljudje verjamejo to, kar želijo." (Julij Cezar)

Vsi bomo enkrat umrli. Nekdo tudi jutri. Lohk gre pa z avtom pa se motorist v njega zabije. Govort da si je kupu smrt provokacija.


Evo, tuki se podpišem.


_____________________________

Carpe diem.

isti problem je bil pri nama....od otroštva močna želja....zdaj pa uresničena- 2 leti ...ko mi je prinesel prospekt, ga nisem niti pogledala in sem jokala.....pa nisem mogla nič.....nato sva kupila opremo za oba in sedaj se peljeva skupaj ker ga jaz malo bremzam zadaj z nogami....ko pa gre sam me še vedno zelo skrbi....sploh pa ne prenašam, da bi šel s kolegi, ker je to najslabše.......tako...zdaj se oziva oba pa me vseeno skrbi ko greva in pri mami pustiva dva mala nedobudneža........

Njegova zena, mati njegovih otrok, ki bos, poleg otrok, nosila vse posledice njegovih odlocitev. Ko se dva locujeta so vsi "na nogah", kako je lahko pustil svoja otroka, pa jih mogoce ne pride pogledat, pa se ne briga za njih... a ko se vsede na motor z nerazcicenimi stvarmi v glavi pa naj bi bilo vse ok?
Zelo dobro poznam obcutke, ki te prevevajo ko se vsedes na masino in se ti zdi, ob predenju masine, da si sam na svetu, da je cel svet tvoj, da za tebe ni ovir. Cisti in neokrnjen uzitek. Zelo podobno, ko se vsedes v mocan avto, ki lahko to in ono in te "vonj" bencina in skomini adrenalina potegnejo.
Iskreno, budala je tisti, ki ga ni strah.



"Vsi" verjamejo, da so oni najboljsi, da se njim ne more zgoditi. Tudi tisti, ki jih sedaj ni vec. Ce ne bi tako razmisljali, bi jih bilo kar nekaj se vedno z nami. Zavedati se dejanskega rizika, ki ga s sedanjem na motor prevzemas je precej zdravo. Samo taksen, ki se rizika zaveda, ne bo divjal. Ta je v svoji glavi manj ali vec pocistil.



Nevarnost prezi, moznosti so pa vecje ce se izpostavljas. Nekatere nesrece se ne morejo prepreciti. Iskati nesreco je pa drugi par rokavov. In otroci so drug par rokavov. In resnicno me jezi, da za svoje otroke vsi tako na velika usta govorimo, da bi vse naredili za njih, da so nase zivljenje, da so nase vse, da bi za njih dali zivljenje.... a na prvi preizkusnji, ko bi se za njihovo dobro rabil odpovedati cestnemu dirkacu, mnogi pogrnejo.

Imam pravico na popestritev pravite. Imas, seveda. Vendar tvoji otroci imajo pravico, da ne ostanejo brez starsa ali starsev zaradi njegove/njene/njune "popestritve".



Za moje pojme si egoisticna. Sama sem ukinila vse tovrstne (rizicne) dejavnosti in rizicno obnasanje v trenutku, ko sem zanosila. Moja prva odgovornost je moj otrok. Hocem, ga gledati kako odrasca, hocem da ima brezkrbno otrostvo, nocem da zacuti bolecino in traumo izgube starsa in zato bom naredila vse, da moznosti za tovrstni dogodek zmanjsam kar lahko vec. Otrrok je na prvem mestu, pred mojimi zeljami za motorjem, za kaksno rally dirko, za posopat po nevem kaksnih cestah. Vcasih me boli od zelje, da naredim to in ono. Pa ne. Ker je rizik, da onesrecim lastnega otroka prevelik in ker mi je na prvem mestu otrok, je zame ta rizik nesprejemljiv. In zato ker vem, da voziti po pameti znam, vendar, kot sem ze zapisala, ne zaupam si zadosti, da me ne bo za trenutek premagala zelja za nespametnim uzitkom. Za trenutek, a trenutek je dovolj.


_____________________________

http://www.youtube.com/watch?v=h-8PBx7isoM&feature=related

Priznam, da nisem prebrala vseh postov, ker jih je preveč, bi pa povedala svojo izkušnjo: moj mož je bil tudi od otroštva dalje nor na motorje - 4-ke (ali karkoli že) je imel spedenane v nulo, avtomatika še bolj, potem pa ni bilo več toliko denarja, da bi si privoščil kaj drugega. No, ko sva bila skupaj približno 3 leta, si je gospod omislil 600 kubično yamaho. S tem, da je bil še brez izpita in ga je naredil naknadno po mislim 14 dneh (res pa je, da se ta čas ni vozil). O.k., mlada in neumna, sem se tudi jaz vozila z njim - v nasprotnem primeru bi bila vsako nedeljo sama doma in se tresla, če ga bom še kdaj videla. Potem je šel na morje on z motorjem, jaz z avtom. Sicer je bil motor večino časa parkiran, ampak enkrat je pa rekel, da se gre peljat z motorjem in da pride nazaj v 1 uri. Kakšne 20 min za tistem, ko se je odpeljal, je mimo tulil rešilec - meni se je čas ustavil. Potem pa sploh, ko ga ni bilo nazaj čez 1 uro, kot je rekel. Prišel je nazaj po 2 urah, jaz že čisto na koncu z živci in ko se danes spomnim, kako sem jaz takrat vpila nad njim, priznam, da me je sram. Ampak od tistega olajšanja, da se je vrnil živ in zdrav se mi je dobesedno utrgalo. No, potem pa je prišla jeseni tistega leta zaključna vožnja za tisto leto - na eni ozki, ovinkasti cesti je avto pripeljal preveč po najini strani in mu je mož z levo ramo odbil ogledalo. Imela sva srečo, da sva se nekako obdržala na cesti, da nisva padla in ko se je na primernem kraju ustavil, sem spet vpila kot . K sreči je potem motor kmalu prodal. Priznam, da sem si zelo oddahnila, ker sem imela že vsega poln kufer. Nakar se je čez kakšen teden na isti cesti ubil prijatelj-motorist .

Potem je bilo kakšne 2, 3 leta mir pred motorji. Nakar pa se gospod spomni, da si bo omislil spet nov motor. In to je naredil zelo na tiho, meni je povedal tisto minuto, ko se je s prijateljem odpravljal na ogled. Moram reči, da so se mi kar rolete spustile na oči. Nič nisem vpila, prosila, jokala - samo obrnila sem se in šla v stanovanje. Potem sem se pa iz same ihte preoblekla in šla na kolo. Vrnila mislim da sem se šele po 3, 4 urah, ko je bil on že ves paničen, da sem spokala in šla. In sem mu samo to rekla, da motorja ne bom branila, da ne bom potem celo življenje poslušala, da sem ga prikrajšala za motor, povedala pa sem mu, da se na motor definitivno ne vsedem več. Ker vem, kako je, ko začuti konje pod ritjo - nima meje. Potem mi je tudi povedal, da se je s prodajalcem dogovoril, da če bom jaz zelo proti, da motorja ne bo vzel. In kaj sem hotela? Popustila sem, kaj pa drugega - vse za ljubezen. 14 dni zatem pa pelje on motor na servis v Ajdovščino in me kliče, da je na Rebernicah imel prometno nesrečo in da je padel z motorjem. Samo vprašala sem ga, kaj je z njim, ko pa je rekel, da nič, sem mu zabrusila: če se zdaj nisi ubil, te bom pa jaz, ko pridem domov  Motor je bil razbit totalka, on je imel pa srečo, da je padel na edinem ovinku, kjer ni betonske škarpe - drugače 100% ne bi preživel. Ampak je bila pa tudi dobra stran nesreče - ustrašil se je kot  in od takrat ima sicer še željo, da bi imel motor, obenem pa ga je tudi strah. Tako da mislim, da sva za vselej opravila s to temo. K sreči pa se tudi zaveda, da ima zdaj družino, da ne bo pustil samo mene same, ampak tudi svojega sineka.

Ja, še to da povem: za kontro, ker si je on kupil motor, sem jaz kupila mucka . Motorja že dolgo ni več, mačka pa je še vedno - ta ga še spominja na njegov hobi

     res ste smešni...dejte malo po cestah pogledat, vsi se fijakamo 50 na uro, če ne še manj, pa je vseeno ogromno nesreč in ogromno mrtvih. in kakšne ukrepe imamo? zvišamo kazni, kot da to pomaga
vi kar moralizirajte, ampak jaz mislim, da bi že v avtošoli morali uvesti kakšne tečaje varne vožnje-naučiti ljudi tudi kako se vozi pri višji hitrosti in v nepredvidljivih situacijeh-ker ravno takrat je pomembno kako odreagiraš in ravno takrat večina voznikov naredi največjo bedarijo. tako pa že velikem odstotku sploh ne bi smeli dati izpita, ker ne gledajo ne levo ne desno-zakaj pa, saj itak vozi po omejitvah, kaj njega briga! in prepotentno je se ne umakniti hitrejšemu od sebe oz. motoristu, ker s tem ogrožaš življenje obeh in to samo zato ker misliš da imaš bolj prav, glede na to da ti voziš po omejitvah. in tistih 300 na uro je bila prispodoba, jaz grem po avtocesti 130-torej še vedno po omejitivi, pa mi prepogosto kdo zapelje na prehitevalni pas, ne da bi tudi slučajno pogledal v vzvratno ogledalo in ocenil, da bi bilo bolje še malo počakati!!!!!!!!!!!

in ne, ne samo zato. tudi zato, ker flikajo ceste z zadevami, ki močno drsijo, zato ker postavljajo ob ceste ograje, ki motoristu odrežejo glavo in zato ker ves čas gradimo in gradimo ceste-ki jih plačujemo davkoplačevalci. in se po parih mesecih izkaže, da so te ceste popolnoma zanič. pa jih popravijo? ne, raje dajo sredi avtoceste omejitev na 50.

ankica, se pa strinjam s tabo da je tudi veliko prepotentnih voznikov. in še več tistih, ki so popolnoma neizkušeni in mislijo da obvladajo zadevo.

aja, pa s 300 na uro sem mislila avto, ne motor

< Sporočilo je popravil kaya2007 -- 4.4.2008 13:00:09 >

Misek

Smo vsi dojeli.
Sam ne vem kje je omejitev 300km/h. Jo še nisem zasledila na slovenskih cestah. Če dobro pomislim tud v tujini ne.

jaz dobim kar alergijo ob prehitrih voznikih. Ne, ne zagovarjam vožnje 90km/h po AC, ker ta spet ovira, še bolj pa mi grejo na živce divjaki, ki kljub temu če ti recimo voziš 130 km/h pridirjajo za tabo in žmrkajo in svetijo z dolgimi lučkami, se ti za rit prilepijo... Enkrat se mi je en tak prilepil ko sem prehitevala kamion (recimo 130 km/h več ne grem nikoli) in me hotel izsilit da se mu NEMUDOMA umaknem čeprav je videl da je pred menoj še en kamion, oz. med že prehitenim in tistim ki je bil še na poti je bila res minimalna luknja, če bi se mu pustila izsilit bi po moje samo v ta prvi kamion priletela...ampak glavno da je on dokazal da ima bmw, da bo konec sveta če bo za trenutek počakal...takšne preziram

Moj mož si tudi že od nekdaj želi motor, imel je štirke in podobne zadeve, nekajkrat se je že šel peljat z motorji od kolegov, vendar si ga noče kupit, ker ga je strah, da ne bi imel mere pri hitrosti (bi moral večkrat sprobat, koliko sploh gre) in bi bilo hitro kaj narobe. Doma pa ima ženo in dojenčka, tako da mnotorja pri nas ne bo (je prešaltal na športne avtomobile).

_____________________________

23.1.2008; veliki nagajivec Anže
10.2.2010: mala navihanka Daša

Saj v tem je problem, ker motoristi največkrat nasrkajo zaradi voznikov avtomobilov, ki ne upoštevajo prednosti. Je pa tudi nevarnost, da motorista enostavno spregledaš - govorim iz izkušenj. Sem se enkrat želela vključiti v naselju, kjer je omejitev 50 km/h, na glavno oz. magistralno cesto. Pogledala sem levo, pogledala sem desno in k sreči sem, preden sem speljala, še enkrat pogledala na levo: 50 m pred mano se je ne vem od kje pojavil motorist - ki pa je tudi v tisti sekundi izginil. To mislim, da ni peljal ne 50 km/h, ne 100 km/h, ampak po moje kar kakšnih 150 km/h. Takih motoristov ne prenesem. O.k., na avtocesti ali pa ne v naselju pričakuješ, da te bo kdo  prehitel z 200 km/h, ampak da ti pa v naselju prileti s tako brzino - ja madona, kaj pa, če bi šel takrat otrok čez prehod za pešče  Zato sem mojemu non-stop težila, da naj v naselju vozi po omejitvah - o.k. ni vozil 50, ampak ponavadi 60, 65 km/h. Sploh poleti, ko je veliko kmetov s traktorji na cestah, kamp prikolice ipd., ki ti mimogrede zaprejo pot. In ja, groza me je vsakič, ko pri poročilih povejo, da je tam in tam spet umrl motorist zaradi neupoštevanja prednosti voznika avtomobila. Slovenci smo zelo nekulutrni vozniki - balkanci

Mišek

Se strinjam, ceste so katastrofalne. in ker jih pač popravljajo tako kot jih, počasi in slabo, se moramo vozniki
prilagoditi tem razmeram. Motorist, ki od Logatca proti Planini po tisti zlizani in nevarni cesti pelje 150 na uro je BEBEC. Me ne boš prepričala v drugo. Zavesto krši predpise in misli, da se njemu ne more nič zgoditi, svoje hitrosti pa niti pod razno ne prilagodi razmeram na cesti. In koliko se jih je že tam polomilo? Pred leti se je en mlad fant peljal po cesti od Idrije proti Logatcu, sfrčal je čez ograjo, ker je pred sabo zagledal ovinek, ki ga ni pričakoval. Če bi peljal cesti primerno in po pravilih, potem bi bil živ, ker bi do časa videl, kaj se dogaja. Nasploh slovenske ceste NISO primerne za motoriste. In v vsakem primeru tudi za motoriste veljajo predpisi. Skozi naselje morajo ravno tako peljat 50 na uro, kot peljemo vsi drugi. In koliko jih dejansko pelje? Koliko jih po magistralkah vozi 90? Koliko po avtocesti 130? To dejlajo samo tisti pravi motoristi, ki se vozijo zaradi užitka, ki jim ni bistvo hitrost in ti imajo pošlihtano glavo. Vedo, da so zaradi motroja bolj nevarni drugim in da so tudi oni bolj ogroženi. V prvi vrsti moramo zase in za svoje zdravje, varnost poskrbeti sami. Nihče drug ne more narediti tega namesto nas.
Ali naj se rajši držimo pravila, če lahko drugi, bomo še mi? Meni se zdi v Sloveniji glede na kulturo vožnje še malo nesreč.
Ja, tudi prepočasni in preveč previdni vozniki so nevarni, ampak je eno, če priletiš skupaj 40 na uro in nekaj drugega, če poči pri 200 na uro.

Avtov, ki zmorejo 300 na uro, je v Sloveniji razmeroma malo. In v teh avtih divjajo isti kot divjajo na motorjih. Enega žalostnega primera izpred nekaj let se spomnim, ne vem točno kako je šlo: en podjetnik si je omislil ferarija, se šel pelajt, nazaj grede pa pobral še ženo za en krog. Pol leta starega otroka sta pustila starim staršem. Šla sta samo en krog. In v tem krogu priletela v kamion, oba mrtva. Otrok ostal brez staršev.
Če se pelješ 300 na uro kršiš predpise, zavestno. In v Sloveniji se ne fjakamo okoli 50 na uro, temveč po večini kar na zgornji meji predpisov ali še raje čez. Pri 50 na uro je avto uničen, ampak če si pripasan in imaš airbage, stopiš ven iz avta. Pri 150 na uro pa te odnesejo ven v več kosih. O posledicah na motroju sploh ni treba govorit. Mi smo tisti, udeleženci v prometu, ki moramo v prvi meri poskrbeti s svojo vožnjo  za svojo varnost in varnost drugih v prometu. Ni to moraliziranje, to so dejstva in izkušnje.

Aja, ko si omenjala ograje: ene 10 let nazaj se je ubil znanec na motorju na avtocesti. Avto pred njim je naenkrat zabremzal, on je peljal 200 na uro in ni uhitel do časa reagirat. Pa je imel veliko izkušenj. Odfrčal je po zraku in priletel direkt v ograjo. Čelado je razkrojilo, njegovo glavo pa tudi . Peljal je veliko prehitro. Če bi se držal pravil (ki niso samo za okras), bi lažje reagiral in bi bil po vsej verjetnosti še živ oz. nesreče sploh ne bi bilo.

Ne vem. Nesreče ki se zgodijo niso pri 50/uro.

Problem ni v cestah, ne v predpisih. PROBLEM JE V NORCIH. Divjake je treba spraviti s ceste (predno se sami). In to ciljno. Tono se ve' kateri norec stalno podi v domačem kraju, soseščini. In njega CILJNO bi morali loviti. Enega po enega. Ne pa kar vse vprek, pa če vmes ostanejo brez vozniške vsi stari fotri ki so slučajno na avtocesti prehitevali.

A ste kje videli ob 7:00 radar pred šolo? Vedno pa je radar ob 11:00 na izvozu iz obvoznice. Kaj to pove? Je to preventiva ali zbiranje denarja. Kdor divja ob 7:00 pri osnovni šoli prav gotovo divja povsod. Kdor pa prehiteva na avtocesti, pa ni nujno divjak.

Je pa tako kot vedno. Ne moreš ciljno enega lovit. Ga ščiti zakonodaja, kot ščiti kriminalce, zločince. Čisto vsi imajo prej vse pravice, pred žrtvijo.

Ne morem kaj, da se ne bi vtaknila v ta pogovor. Moj mož ima močan cestni motor in tudi jaz sem nora na vožnjo z njim. (seveda ne sedaj.... )
Res je, da n amotorju ne veš kdaj ti hitrost tako poskoči, ker je to v trenutku. So pa seveda zelo zelo nevarni tudi vozniki avtomobilov, še posebno tisti. ki ne vejo zakaj imajo v avtu montirana ogledala... Če gre motorist po avtocesti recimo 150 km/h,  in se mu kar naenkrat vrže na pas še avto... NO COMMENT: Da pa ne bo pomote- ne zagovarjam divjanja. Še vedno se lahko vozi s pametjo.
... je pa NORO, ko enkrat začneš ne moreš nehat.