Ne se bat in ne verjemi vsemu - jaz sem pred porodom tudi imela pred očmi po besedah nekaterih živalsko mučenje ob dojenčku, neprespanoat, nič časa zase,...
.....potem te pa zadane realnost, ki je bistveno lepša...ker to, kar govorijo, so dejstva, potem pa vse te obveznosti doživljaš kot mami, ki želi svojemu otroku le najboljše in biti z njim, ga negovati. OK, z nič spanca se tudi ne da živet, ampak mi se še sedaj pri 19 mesecih zbujamo tudi po 5x na noč, pa ne bi to bodobje, ko sem mami, zamenjala z nobenim drugim. Sem bistveno srečnejša, zadovoljna in pomirjena kot kadarkoli prej v življenju. Utrujenost je zelo majhna cena za te občutke.
Torej, vsaj pri meni je bilo tako, da me je materinstvo tako prevzelo, da so se mi ob zdravem otroku zdele vse nevšečnosti nepomembne. Pa so bili krči, budni smo bili cele noči, pri njegovem 3. mesecu se spomnim, da nisem 14 dni spala od 2 ponoči pa do 9. zjutraj, se mi je tudi že bledlo, ...skratka, sliši se grozno, ampak ni, ker to doživljaš kot MAMA. Edino, kar bi lahko bil problem, je, če bi se pojavila kakšna poporodna depresija, ko dejansko glava dela po svoje in vsa ta ljubezejn ne more do tebe. Takrat pa zna biti nega, hranjenje in ukvarjanje z otrokom velik velik napor.

Uživaj sedaj v pričakovanju in se veseli trenutkov, ki prihajajo, ker so čudoviti.

Meni je oboje super

_____________________________

Ljubezen mame ob ljubečem očetu
je nekaj najmogočnejšega na svetu!

Tudi meni je kakšna znanka svetovala naj se le naspim in spočijem, ker po porodu bo vse drugače. Pa jih nisem razumela, kaj mi hočejo povedat. Se mi je prav tako zdelo, da ne vejo, o čem govorijo.

Ko sem dobila dojenčka, sem pa zelo dobro razumela, kaj so mi želele povedati. Meni nega in hranjenje dojenčka ni predstavljalo kakšnega hudega napora, sem pa bila v nenehni skrbi za dojenčka, saj me je skrbela vsaka malenkost - ali je pojedel premalo, preveč, ali je spal premalo, preveč, ali sem ga premalo oblekla, preveč in podobne neumnosti. Seveda pa vso to skrb odtehta vsak dotik, nasmeh, pogled, ki ti ga nameni dojenček.

No, je pa res, da imam jaz v drugo izjemno nezahtevnega otroka. Od 5. tedna prespi celo noč - pa je dojena - , kam jo daš, tam je, ne potrebuje "celega" človeka - medtem ko je s sinom bilo drugače . On pa je bil naporen dojenček. Je pa prva nosečnost minila brez zapletov, v drugi pa sem kar nekajkrat pristala v bolnišnici.

Saj tudi na tej strani od ringaraja piše - malo manj lepa plat starševstva - pomanjkanje spanja. To po moje 100% drži. Drugače, pa ti namesto spanja, daje energijo novo bitje, ki je gotovo nekaj posebnega in ti vsak dan znova polepša. Lp

Se podpišem

  Kako res je to...

Najtežje je vmes -porod!

se podpišem

_____________________________

Preden si bil spočet sem te želela, še preden si bil rojen sem te ljubila in komaj si se rodil, bi zate umrla.To je čudež življenja.

VSI TAKO RADI PAMETUJEJO.To je najlepše darilo ko imaš otroka

Predvsem je drugače. Je pa odvisno kako ti sprejemaš različne situacije. Moja nosečnost je razen začetne slabosti potekala enkratno, tako da mi je bilo fajn. Po porodu pa same neprespane noči, krči, jok...malo poporodne depresije - v glavnem do 6. meseca nisem nič uživala. Potem pa je šlo na bolje.

Poznam pa različne mame - enim je nosečnost muka, ki jo je pač treba dati čez, druge ki uživajo ob novorojenčku in so kot rože, tretje ki jim samo prst pokažeš pa se zjokajo....saj ni pravila.

ja, to je mene najbolj zdelal. po moje zato dost žensk pravi "sej boš vidla". jaz sem tud komi čakala da rodim, ker sem bla vsa zabuhla in še počutila sem se zelo neudobno s tem ogromnim trebuhom zadnji mesec, samo se mi zdi vstajanje na 3 ure in pedenanje pikice 24/7 prve mesece bolj naporno. je pa res, da je oboje najlepši čas v življenju vsake ženske imho kako ironično

Jaz komaj čakam da bom šeenkrat noseča. Pa to ne pomeni da nisem vesela mojga cukerčka, ampak mi jer res noro biti noseča.