Dosegljiv je vsak petek med 7 on 10 uro dopoldan.

tehnofil, nekaj ne razumem. Napisal si, naj vlaga, ker ga ima rada in ne zato, ker od njega nekaj pričakuje. A ni tako, da od nekega razmerja in od partnerja vsi nekaj pričakujemo? Zakaj bi jaz samo vlagala in nič ne dobila v zameno? Normalno, da je partnerju to všeč, ker se sploh ne rabi nič potrudit, pa dobi  vse. To pri meni ne gre. Jaz sem pripravljena ogromno vlagat, ampak tudi nekaj od tega pričakujem, vsaj malo, ne pa nič.
Za dobro razmerje sta potrebna dva, torej morata vlagat oba, samo eden ne zmore sam. Preverjeno. Kdo bi si želel tako razmerje, kjer samo vlaga in vlaga in od tega nič nima? A ni potem bolje, da si sam? Ravno tako nič nimaš, pa še trudit se ti ni treba.
Če se oba ne trudita, bo pač šlo še en čas, dokler tistemu, ki se trudi ne poči film, pol pa bo konec. če se samo eden trudi, je ravno tako, kot da hočeš z glavo skozi zid. mene že glava boli, nisem za tako razmerje. če sem zato čudna, pač sem.

Ne lori, ni čisto tako. Pričakovanja so čist različna. Vsi nekaj dajemo in nekaj jemljemo. Vendar lahko neka moja prijateljica vsa srečna trdi, da njen njej ogromno daje.... meni tisto nič, ampak nič ne pomeni, ne bi hotela njenega partnerja niti pod razno, se mi zdi popolnoma ne-partnerski človek, ki nič ne nudi. In ta ista prijateljica bo za mojega rekla, da on meni pa nič ne daje, meni pa se zdi, da mi daje vse tisto, kar jaz rabim. Štekaš. Ena rabi fizično pomoč doma, druga čas, ki ga preživi z njim, tretja denar in materialne reči, četrta slavo, peta crkljanje, šesta pohvale, sedma pogovore, osma prav poseben seks, deveta rabi športnika..... kaj pa vem, kaj ti rabiš. in tukaj se mi zdi pri mateji tipičen primer različnih vrednot. Onadva imata različne vrednote in si narobne reči nudita. Oba se trudita, pa nudita popolnoma narobne reči. Vprašanje je samo, ali si bosta kdaj lahko nudila prave reči, tiste ki jih natančno drugi rabi. Ali se bosta vsaj toliko potrudila, da bi sploh ugotovila, kaj drug rabi. Po moje niti mateja ne ve, kaj njen res potrebuje od nje, kaj pogreša. Tudi ona njemu nudi napačne reči. In obratno on njej. Samo on ne ve, kako naj ji ustreže, ker tisto kar ona rabi bi bilo izvedljivo zgolj, če bi bil on srečen, da bi se lahko toliko trudil. Pa ni srečen, ker ona ni srečna. Nobeden ni. Vsak od njiju prelaga reči na drugega, naj drugi kaj spremeni. Ma burek je to. V vsakem primeru pa je butasto kot star papagaj ponavljati iste neuspešne vzorce, kot jih ponavljata vsakodnevno zdaj, če itak ne obrodijo sadov. Noben od njiju se ne počuti nič boljše. Pa še kar z istim načinom poskušata - oba! On z umikom in ignoranco, ona bolj na glas "sitnari".

Jaz sem vedela, da je veze konec, ko sem ugotovila, da me ne ljubi. Da me ima še kar rad, ampak da me ne ljubi. To mi pa ni bilo dovolj, ker to je pomenilo, da mi nikdar ne bo mogel nuditi reči, ki so moja osnovna vrednota, ker če te ne ljubi, ne bo nikdar toliko srečen, da bi lahko delal reči, ki so mu težke. Ni me znal pomiriti niti pocrkljati. Ni se znal z mano pogovarjati. Tako da to, da sva se imela na nek način še precej rada, sploh ni pomagalo. Še zdaj se imava na zelo prijateljski način rada. Zelo dobro funkcionirava kot frenda. Boljše kot prej kot partnerja.

Gina to si fajn napisala. Sam fora je v tem, da jaz na glas povem kaj hočem, moj mož pa tega ne pove. Je pač bolj zaprt tip, ne pogovarja se rad,... jaz pa vse povem in on točno ve, kaj jaz hočem, sam spremembe ni nobene. Tud ko imava kake globoke debate na to temo, jaz vse ven zmečem na krožnik, on pa kar pri sebi tuhta. Pa ni to, da me nebi tel prizadet al pa kej tazga!

Jaz vem kaj hočem!!

H Gostečniku pa nebi šla, ker za moj okus preveč vero v ospredje postavlja. da ko se dva mal spreta bi mogle mal pomolit skupaj in bi bilo pol vse ok. Pa mislim da v življenju ne funkcionira tako. Drgač pa lepo piše. Sam preveč pokristjanjeno, saj je pater ne! Sem verna, ampak mislim, da mi molitev nebi pri tem kaj dosti pomagala. Da pa neboste narobe razumeli, sem verna, mož pa bolj ne ko ja!

kaj pa je vajin problem, ali vama primanjkuje denarja, časa? zakaj se ne moreta posvečati eden drugemu? to, da sta si različna ni izgovor. ker, če hočeš najdeš skupno pot. zdaj pa samo, če hočeta. so pa pari, ki pač ne spadajo skupaj. najbolj se pa strinjam z gino.

[/quote]

ne vem kaj je najin problem? Oddaljila sva se, predvsem je kriv on ker samo dela! Nima časa za naju. In še ko si ga vzame ima stalno telefone in to zame ni preživljanje časa z družino, temveč je delo. Dnarja menda imamo dovolj, pravi tako, jaz itak ne delam še, cajta pa imamo premalo. to je problem. Ah, sej ne vem več kaj nama ne štima, bolj bi boilo na mestu vprašanje kaj nama štima. tako bi mela manj dela za odgovarjat!

Mateja, če te moti, da ni aktivno z vami, ga vprašaj, če uživa v družbi s tabo in otrokom vsaj toliko, kot v družbi prijateljev?

PO moje je problem v vama obema, ker enostavno ne uživata kot prvo v družbi s samim sabo, kot drugo vama otrok pomeni breme, ne vzameš tega kot enkratno priložnost za posebne vrste uživanje, ki je morda ena in edina in zadnja in jo je treba izkoristit v polni meri, kot tretje ne uživata niti v družbi drg z drugim toliko, kot s frendi in frendicami. Samo a veš... vse to je v glavi. Če začneš z drugimi očmi gledati na vse skup, začneš kot prvo uživat sama s sabo, pa z otrokom, zihr ne boš sitna in zihr bo tudi njemu fajn s tabo.... ma kaj pa vem. Vidva sta pšo moje v začaranem krogu.

Prej si napisala, da on tebe ne sliši, da ti jasno poveš, kaj hočeš, on pa ne. Ampak že meni je precej jasno, kaj si on želi.Saj ti sporoča kar naprej. V bistvu ni fora v tem, da ti ne bi vedela, kaj on hoče ali v tem, da on ne bi vedel, kaj ti hočeš. Oba vesta, kaj bi drug rabil, samo ne strinjata se s tem, da bi drugemu ustregla, ker se vama zamalo ali prehudo zdi, tebi da nisi ti prva, ki bi ji on ustregel, oz delal po njeno, ker se ti zdi, da si to pa res zaslužiš in da ne sme biti vprašanja, a boš to dobila ali ne in njemu to, da ni on prvi in bi mu ti ustregla in delala, kar on globoko v sebi čuti, da si zasluži.  Kakšen smisel ima potem razlagat, kaj hočeš, ali kaj on hoče, saj oba razumeta, samo  nočeta  popustit ali se reči lotit na drug način, ker sta preveč užaljena ali nezmožna ta hip drugače reagirat, kot vedno reagirata.  a ni tako?

< Sporočilo je popravil Gina -- 22.4.2008 17:16:14 >

A razumete, da se človek nikoli ne razjezi? Ker moj može je namreč tak! Danes sem ga pač prosila, če bo lahko kakšen dan drug teden doma, ker imam ful izpitov, pa še rojstni dan imam,..nabasano! In on nič ne komentira! In pol se jaz razjazim in mu rečem, da če ne misli nič rečt. In pol mi reče, da če bo karkoli komentiral bom itak dobila še bolj zagon oz. gajst za se kregat!
Imam občutek da imam vedno monolog, nikdar dialoga! Ej, popizdila bom!!

Lej oprosti,vem da iščeš podporo v nas ampak vseeno. Jaz bom dala malo podpore tvojemu možu.


Kaj pa ti konkretno narediš ko se mož vrne po težkem dnevu? Kako si mu rekla naj bo drugi teden kak dan doma? Si rekla drugi teden bodi pa doma? ali pa si rekla Ti veš dragi drugi teden imam res veliko dela in bo naporen, vem da imaš tudi ti delo vendar bi bila zelo vesela če bi mi lahko pomagal in bil kak dan doma? Ni težko stvari povedat lepše le malo je treba včasih svoj ego in ponos požret. Ali mu rečeš kakšen je da nič časa ne preživi z vama ali pa organiziraš vaš skupni izlet na Bled in mu v hecu zabrušiš, da ga boš pretepla če ne bo šel z vama?

Razumem te vem kako je tudi jaz sem bila nekaj časa zelo zelo podobna tebi........iskala sem krivca v njegovem celodnevnem delu, v tem da je vse pomembnejše kot jaz, bila sem tečna in znervirana. Ko je prišel domov sem ga najprej grdo pogledala, nadrla kod je hodil....skratka vračal se je v neprijetno okolje polno negativnih misli in občutji. Od kje mi takrat ideja da bi v takem okolju moj mož lahko užival in bi imel interes z mano preživeti več kvalitetnega časa ne vem. Ja res je da je on delala po cele dneve ampak odziv na to je bil moj in samo moj. No kakor koli jaz sem imela srečo spoznala sem človeka ki mi je odprlu oči in moj odnos do partnerja se je zelo spremenil.

Želela pa sem ti povadati pradvsem to, da se je najin odnos po tem ko sem se spremenila JAZ izbolšal za 100%, nikjer ni več njegovega ignoriranja in hladnosti, na dan je prišla njegova topla, prijazna in ljubeča narava. Danes me najin odnos izpolnjuje in ga nebi zamenjala za nič na svetu.

Lep dan ti želim!



_____________________________

Mala maja

Mateja, a veš kaj ti rabiš? Eno konkretno spremembo v smislu preživljanja svojega dneva. Računaj, da si doma z Nejcem že 4 leta, da nimaš časa zase. Tvoj cele dneve dela, kar situacijo še poslabša.
Daj Nejca nekam v varstvo, če ga že nočeš vpisat v vrtec. Vsak dan rabiš vsaj kakšno urco samo zase.

Meni se je že po 1 letu in pol doma mešal. Z mojim sva se skoz nekaj pikala. Ko sem pa začela spet hodit v službo, pa se je situacija popolnoma spremenila. Vsaj jaz sem tak tip človeka, da ne morem biti samo gospodinja in mama. Ogromno mi pomeni, da imam tudi svojo kariero. In sigurna sem, da sem zato, ker sem samozavestna in zadovoljna s svojim življenjem, zdaj tudi boljša mama in žena.

Iz vsega kar si napisana imam občutek, da tudi ti nisi tip človeka, ki bi ga zadovoljilo samo delo mame in gospodinje.
Razmisli!

Jerneja, sej veš sama da si napisala točno, v nulo!!
Stvar je itak taka kot je in zato sem poslala par prošenj za delo, zdej pa čakam če bo kakšen odgovor. Vem da rabim spremembo. In nisem po srcu gospodinja in verjetno nikoli ne bom. Sem mama in uspešna študentka. Aja pa tudi žena, kakršna pač sem že.  Gospodinja sem po sili razmer in res minimalno kot je treba!! sej človek vse naredi, sam kaj ko ni pol nobene hvaležnosti in se na koncu dneva moje gospodinjsko delo nikjer ne pozna in me moj dragi vpraša da kaj sem delala cel dan, če sem nogo cingala?
kaj se vi nebi jezile?

In glede mojih burnih reakcij. Sej nisem tok divja, sam jezna in to več ali manj na moža skoz. Danes pa pričakujem itak izbruhe z njegove strani, ker grem po  4 letih sama s kolegicami pohajat!! JEEEEE!!
In itak bo, ljubosumen za znoret, pa za koga se štimam, pa zakaj tako, zakaj ne tako, da bo šel tudi on ven s prijatelji, pol bo jutre težil ko bom tela spat eno uro več kot on. Ampka to bo moj prvi samski izhod po poroki!! A si mislite?

Mateja, vem da rabiš čas zase, da greš po 4-ih letih ven s prijateljicami, ampak se mi zdi, da je tole le prilivanje olja na ogenj v vajini zvezi. Predvsem, če že vnaprej veš, da bo norel, bil ljubosumen, in ti pokvaril še jutrišnji dan. Raje si vzemita skupno prost večer. Če nimata ne kakšne stare mame, ne sestre, ne prijateljic,... kateri bi lahko pustila svojega sina, pa kakšno najemita. Sej rabita kakšen večer vsak zase, ampak trenutno rabita večer, ko bosta skupaj in ko bo tako kot predno sta dobila sina.

Po mojem je tale tvoj mož preobremenjen - na vsak način želi svoji družini omogočiti čimveč in zato dela čimveč, ampak on tole čimveč vidi v denarju in v finančnem zagotovilu vajine družine in ne v času z vama. In praviš, da ne spoštuje tvojega gospodinjskega dela, da te ne pohvali,... pa ti njega? Mislim, da vsakega pri drugem najbolj moti to, kar ne mara pri sebi. Ne pravim, da si za situacijo, ki jo imata kriva ti, ker za to morata biti dva.

Pa srečno!

Jaz ne pričakujem pohvale za moje delo, vendar naj bo vsaj tiho! Vem kaj je moje delo doma in ga tiho naredim. In zato tudi jaz njega ne hvalim, ker ga dejansko ni za hvalit, ker pri poslu tudi ****rije dela. Ampak grajam ga pa tudi ne!!!
In sem bila odzuni, sem se mela super, naplesala sem se in komaj čakam, da gremo spet! Brez moža, ker štancanja pač ne posluša in pol bi še mene zamoril. Prav pašalo mi je, tudi če je en dan preje  in en dan pol držal muzo! sploh pa je on tisti, ki veliko časa preživi med kolegi, ma tako usput.

Mateja, ne vem, če si gledala eno ameriško serijo Tretji kamen od sonca. Tam Dick reče: "lets talk about something imortant - ME". In to delata ti in tvoj mož. Oba vidita samo sebe. jaz, jaz jaz, moje potrebe niso zadovoljene, mene nihče ne pohvali, čez mene se samo krega,.... In bolj ko te berem, bolj dobivam občutek, da ne ti, ne tvoj mož nimata niti želje niti volje sploh še kakorkoli narediti, da bi probleme poštimala, vse manj je spoštovanja, vse manj je ljubezni, če sploh je še in vse več je zadirčnosti, zamer, obtoževanj, oba čakata eden na drugega, da bo nekaj naredil. Samo v odnosu to vodi do razpada. Če dva hočeta biti skupaj, ni bistveno vprašanje, kaj lahko stori partner, zato da bom jaz srečna, temveč kaj lahko storim jaz za to, da bo partner srečen. Končna posledica tega vprašanja in delovanja je, da oba težita k nečemu skupnemu, nečemu, kar ju povezuje in v partnerju iščeta dobro, namesto slabega.

Če mogoče še hočeš rešiti odnos, sem se pozanimala glede tistih delavnic, o katerih sem zadnjič pisala:
http://www.mirabi.org/?s=

Dobro si napisala. Res je tako, da se več ali manj samo kregava in nič ne vloživa v to, da bi se stanje popravilo. POl pa mene še bolj zamiori, ko gremo s kom ven in vidim kako se dva štekata, midva sva pa na nuli!  Včeraj se je neki drkal in sem se lotila tulit nanj naj spoka stran od mene, in pol mi je šel tamali v jok. Nikoli ni še tako naredil. Zato sem se todločla, da se pred nejcem nebom več nič dajala z možem, ampak samo na 4 oči. Kar bo pa jasno težko, ker moj dragi pride zvečer domov in ko nese tamalčka spat valda zaspi tud on. Tako ga je spet never ending story.

GROZAAAA!!! IN ja kričim, ker sem vsega štufa!!!

*Mateja*  ,

pa en OT - A ste ble v Vertigu?