vsi moji bivši so mislil se kr ustrelt sebe, pol pa še mene, ko sem začela o dojenčku..okej..smo bili mladi...pol pa k sem ratovala starejša, pa so oni še kr nabijal isto kot 5 let nazaj...ja, sem rekla : čakte mal fantje...sej nisem več tok mlada, da bi lahko še opravičevala vaše odgovore-bolj izgovore. in sem šla sama dalje...
pol sem spoznala, sedanjega moža, naju je prvo združila želja po dojenčku...sva šla slučajno mimo in zavila v baby center na drugi zmenek in se oba čisto raznežila ob oblekcah....on je prjel en kompletek bodija in rekel : iiiiiii.....jest sem pa DEBELO pogledala...bila sem v šoku...popolnoma....med vsemi tistimi igračami in dudkami, me je prvič prijel za roko in sem kr obnemela....in od takrat naprej se nisva nikol več spustila iz rok.
in zdej sva pridna od decembra...no pa še ni nič....
zadnjič sva bial pri prijateljici, ki ima 4 mesečnika...in sem ga prijela v naročje..pa sva midva se samo smejčkala in gledala drug drugega in malega ogovarjala, ki se je skoz smejčkal....pol pa sem mu ga dala v naročje

....ja držal ga je tko pazljivo, prestrašeno, da ga ja ne bo izpustil iz rok...bil je čist pr miru...njegovo telo je bilo čisto trdo....

...jaz sem se mu kr smejala mal....pomoje ga je prvič držal v življenju...
ampak, ja poanta je, da NIKOL imet otroka z tipom, k si ga ne želi, k ni pripravljen na to, k muti z odgovori...to je največja napaka in samo škodi materi in predvsem otroku....
Vsaka ženska si seveda želi ob sebi moškega...logično....
Se pa dogaja, da tega moškega ni in ni in čas gre....poznam nekaj samskih žensk, ki so šle v umetno oploditev...pri nas ni dovoljenja...kar se meni zdi absurd...ampak tak pač je...sej greš lahko v tujino to narest, sam dnar rabiš...