Hehe, nisem kar tako užaljena, tako da nimam kaj oproščat. 

no tale raziskava je men tut tko mal mim....v razcvetnem obdobju v katerem za moje pojme ima še vedno največ žensk otroke, so ravno ta leta nekje od 26 do 30 leta...vsaj prvega otroka...tiste, ki ga imajo okoli 21,22 leta so vedno "hitre", tiste, ki pa ga imajo okoli 34,35 in dalje so pozne....

mejnik, po doktorjih, so 30 leta, ker nej bi začelo telesno upadanje ( ma sej veste kaj misim )

Kdaj je pravi čas za otroka ? vsaka ve sama pri sebi...to se pravi da se odloči...pol pa same veste, da ne rata iz danes na jutri...ampak je treba bit vztrajen, da  sploh rata.

Denar je pač večni problem...pri 22, pri 27, pri 30, pri 34...denar je lahko tut vedno problem, če si ne poštimaš stvari kot država hoče...izobrazba, redna služba, plačevanje davkov...itd....

Seveda je drugače za en par, ki si lahko naredi stanovanje v zgornjem štuku in se ona ali on samo priženi...prinese svoje stvari, mogoče da pol denarja za izolacijo, barvanje in opremo....v primerjavi, če nimaš podpore od staršev in je vse odvsino od tebe in greš iz nule....

Nekdo, ki je preskrbljen z domom in hrano in vse ostalo ČUTI, da se bo nekako poštimalo, ker intuitivno računa na babice, dedke, strice....itd....gre seveda preje v ....nekdo, ki VE, da se ne more zanest na družino in ve, da mu ne bodo dali niti eura ( lahko zato, ker nimajo, lahko zato, ker nočejo dati ), pa je to čisto druga situacija...

Kdo je boljši ? Mlajše mamice ali starejše mamice ? Mislim, da je to neumno vprašanje....ampak, bom vseeno pokomentirala... Kaj sploh pomeni biti boljši ? Ne štekam....

Vsaka mama ima rada svojega otroka tako ali drugače...in bi za njega vse naredia...in mislim, da tukaj denar z tem nima nič...prava mama gre do konca, da reši svojega otroka pred zlim. in ta mama je lahko stara 21 ali pa 31 let...je čisto vseeno...ko postaneš mama, se ti življenje spremeni..nov list v tvojem življenju....lahko si prvo mama, potem študentka in zaspolena....lahko si prvo študentka, pol mama, pa pol zaposlena...važno je, da se na koncu vse DOBRO IZIDE...po katerikoli poti človek že gre...

Seveda pa so izkušnje različne....nekdo ki ima vzgjiteljsko izobrazbo in dela z otroci, gleda na vzgojo lastnih otrok iz strokovnega vidika..preje vidi stvari, jih prepozna in jih zna rešiti....dočim mama, ki ima drug profil to večkrat ne vidi...starši imajo probleme pri vzgoji, ker ne znajo...od kje nej b znali ? osebno sem še vedno mnenja, da starši prelahko vzamejo vzgojo otroka....

eno je imeti dovolj denarja, eno je imeti prostor, eno je uspeti narediti ...potem pa je še en velik sklop VZGOJA, ki traja kar 24 let...dokler otrok ne odleti iz gnezda...po možnosti trmast in svojeglav..pravi, da ve vse in da se bo odselila k fantu in da se bosta poročila in imela otroka...in mama : se križa....

malo šale

ampak...ja tako je....se ne končna pri 24 letih .....se končna ko mama umre....

Kdo je dobra mama ?
Za mene je dobra mama taka oseba, ki ne tepe, ki prisluhne, ki me ima rada, ki me objame, ki me je vedno vesela, ki se rada igra z vnukom na njega popazi, ki mi stisne eure v roko, ki je vedno tam za mene, ki mi privošči, mi poslovno svetuje, se bori za mene, me brani in me ima iskreno rada.

Žal lahko povem, da moja mama ni taka...Je moja mama, sam ni in nikoli ni bila mama v pravem pomenu besede...

Zadnja iztočnica, ki jo lahko dam je ta, da ne delajte istih napak kot vaše mame.  

Ko bi bile le vse take ne glede na starost :) se pa drugače zelo strinjam s tvojim postom. Moja mama ni bila in še vedno ni niti eno od teh stvari. Sama vem, da imam zagotovljeno zelo dobro, nadpovprečno streho nad glavo, nadpovprečne dohodke, in ker sem študentka, tudi nadpovprečno časa, da se lahko posvetim svojemu malčku. Zato se meni osebno zdi trenutno najprimerjejši čas. Love me or hate me

pol imaš pa res idealne pogoje....kaj še čakaš ? jaz se na tvojem mestu pol sploh ne bi tukaj pričkala....

drgač pa tut midva z možem, pa nimava nič nadpovprečnega, sva pa hkrati še študenta in delava...pa si ga vseeno ful želiva...in ja v določenem obdobju so neke stvari lažje, določene pa težje....nič pa ni enostavno...vsako lepo pot, ki jo prehodiš in vsako lepo stvar ki ti jo life podari, jo v vsakem primeru plačaš in preplačaš....

noben človek nima pa lepe poti od rojstva pa do smrti....tut ta največji bogataši ne...

Hehe, čakam samo še na , 3. krog in sanjam kako bom šla v trgovino po male copatke in povedala najdražjemu da bo očka

Drugače se pa strinjam s tvojimi posti in se ne pričkam, samo malo so me užalile nekatere besede poprej ampak pač to je moja stvar o kateri raje ne bom izražala mnenja, ker bi sprožila prepir .

Se ena, ki bo mlada mamica ;) Cakamo na  :) Pridno  ;)

BabyKitty, meni se zdi pomembno izraženje mnenj in zato jih lahko izražaš. Hvala Bogu, da obstajajo kritični ljudje, da ne zadržijo mnenja zase, čeprav bi bilo bolje, da ga včasih bi. Če ga izraziš še to ne pomeni, da ga vsiljuješ drugim. Je tako. Drugače pa upam in držim pesti zate, ti pa jih daj zame. Nalednji teden upam, da nama zajček prinese veselo novičko  Kdaj boš delala test?

Mojca345, s teboj se strinjam v vseh besedah, ker sem doživela podobne izkušnje z mojo mamo, ampak mislim, da sem ji vse oprostila že zdavnaj v preteklosti. Prav zaradi odpuščanja lahko sedaj začnem graditi zdravo in srečno družinsko življenje, na podlagi svojih izkušenj. In ja, poskusiti je potrebno ne delati istih napah svojih mater, čeprav velja prepričanje, da znamo otroci delati iste napake, kot naši starši. Mislim, da to ne velja. Ampak bolj, ko na napake naših staršev mislimo, bolj jih delamo tudi sami. Zato je potrebno odpuščanje.  

Hehe test bi najraje naredila jutri ampak bom počakala na izostanek in poskusila ne preveč pričakovati, čeprav je težko, ker je želja velika. Imam sicer nek izredno močen občutek, da je to to, ker ni bele sluzi, ki jo je ponavadi na tone, ker me špika v jajčnikih in pa jem 2x več kot ponavadi ter se ne redim (od nekdaj imam probleme s težo ) če dejansko ne bo bom počakala do po praznikih in potem 14.4. naredila test, če bom zdržala do takrat se bo treba mal kontrolirat...

Držim pesti za vse, da pridemo aprila na vsaj 80% nosečk

JAz ga bom delala 11.4., če seveda zdržim do takrat.  bi morala dobiti9.2. in upam, da je ne bo.

Sama naj bi dobila  po najdaljšem možnem mojem ciklusu (še malo nereden zaradi prenehanja s KT) 11.4. kar je 28 dni (pred KT je bla na 22 dni). Bo treba še mal dneve odštevat in hkrati se sprostit 

ne bi se mogla strinjat s tem, ker noben ne misli o napakah staršev ves čas....problem je v tem, da se je potrebno zavedati napak, ki so jih starši naredili. doživeti vsa čustva povezana s tem.potem pa se s starši pogovoriti. če se starš pokesa, potem lahko odpustiš in nadaljuješ odnos na bolj zdrav način.

no, moja mama ni nikoli mi rekla oprosti za nobeno stvar...malo ali veliko napako, ki mi jo je naredila....tolažili so me vedno drugi oz. največkrat sem se morala kar sama.

otrok v sami naravi ljubi svoje starše in jim oprošča....samo nekaterih stvari, se ne sme nikoli oprostiti in ne pozabiti...

moja mama ima vedno več obrazov....enkrat je nasilna, drugič pa prijazna....deluje tako, da nikoli nisem vedela, ali me ima rada iskreno ali me sovraži.... ampak potem sem prišla do dognanja, da če imaš nekoga rad, ga ne tolčeš in mu ne lažeš in skratka mu ne delaš nič žalega.....ker če mu ali ji, to pač ni nobena ljubezen....

to je potem lahko karkoli drugega ( odvisnost, korist.....itd )

bolj kot pa fizična bolečina, boli še dolgo dolgo psihična bolečina...

Ja res je, za to, pa so odlični Psihoterapevti, pa je dobro kakšno knjigo prebrat, kot npr. STRUPENI SARŠI od Susan Forward, DRAMA JE BITI OTROK od Alice Muler....res ima super knjige in ti jih lepo priporočam!!!!

_____________________________

Enkrat bo uspelo.........šibamo v 4 postopek!

ja, jaz sem te knjige brala, tudi psihoterapevtko sem nekajkrat obiskala, mi je pomagala razumeti mamo.
Vendar moja zgodba je verjetno popolnoma drugačna kot tvoja, mojca345. Kar je meni moja mama zagrenila, sem v življenju vedno poskusila jemati na nek lahek način, oz. sem to jemala, kot neko dobro -slabo izkušnjo in vse kar je ona slabega storila sem jaz obrnila na dobro. Sem takšen človek.
Mogoče nekaterih stvari res ne boš nikoli odpustila, kaj šele pozabila.
Jaz bi zase rekla, da sem oprostila in nikoli pozabila. torej, to je dobro in lahko grem naprej.
Vendar moja zgodba z mamo se da oprostiti, tvoja je verjetno bolj zakomplicirana. Z pomočjo psihoterapevtov se lahko to odpravi ali pa vsaj delno.

Neki mi nagaja računalnik in sem večrat pisala skoraj eno in isto. Se opravičujem

< Sporočilo je popravil Penelope84 -- 6.4.2009 17:46:20 >

lep pozdrav!
sama sem studentka do konca imma se en letnik in diplomo in sva se s sfantom odločila da začneva delat na otroocicku. On je dosti starejsi od mene ima redno službo z dobrim dohodkom jaz delam preko studenta,denarja ne primankije. Imava stanovanje pri njemu doma(celo nadstropje,svoj vhod) in imava se predvsem zelo rada.
Moja družina naju podpera pri  odločitvi prav tako njegova.Res je to da sem mogoce za nekatere se premlada ,vendar se cutim pripravljeno na to odgovornost. V prihodnosti bom prevzela druzinsko pizzerio ali pa bom šla na svoje.
nosečka zaenkrat se nisem vendar upam da se to cimprej zgodi.
LP

http://www.ringaraja.net/forum/Kljub_mladosti_bomo_mamice_%3A)/m_4080383/tm.htm

pridruži se nam tukaj

Pozdravljene!

sama sem včeraj naredila test in je pokazal dve .Sem nekaj med zmedenim, veselim, šokiranim.
Problem je v tem, da mi ostane vprašanje, ali se naj vpišem v letnik naprej-štipendije za ta letnik več ne morem prejemati (zapletena zgodba, v gl, štipendije več ne morem prejemati) ali pa naj grem na zavod.
Stara sem 20 let.Fant je pet let starejši, z  redno zaposlitvijo.
S srednješolsko izobrazbo sem zadovoljna, ampak kdo me bo vzel v mojem stanju?
Kak nasvet?Dokler bi lahko, bi delala preko napotnice.
Drugače pa ja....danes bova sicer s fantom imela pogovor kako in kaj narediti....