tweetek, ja ti si carica! Jaz se tudi pridružujem 'ta firbčnim' - vsaj kako fotko nam daj v album.  

A annna se tudi nič ne javlja?

ninny, na tajno - a mi zaupaš, kaj ste načvekale na zadnjih 10 straneh? Saj bom prebrala, sam če se lotim zdaj spet ne bom v koraku s trenutnim čvekom.  

Zjutraj mi je neki računalnik šteku in sem se raz  pa ga zaprla do zdajle. Pa sem spet v zaostanku.  

cccccc babysolza to pa ne velja 

biti ali ne biti tešč

jamranje

kako smo vse boge

itd....


_____________________________

Follow your dreams and keep on trying...

Luka, 24.6.2008
Sara, 26.12.2009

ja tweetek čakamo na poročilo o porodu

annna je po moje v P.nazadnje je ponoči pisala da je imela popadke.. A ima ona od katere št mobija?
Ujej pa anna ima ja na isti dan PDP kot jaz.ne vem kaj še tu delam  

napišem, potem mi pa noče poslati

na kratko:
-debata je bila o tem kaj narediti ko ti odteče voda- al lahko še hodiš al je bolje da ležiš
-Mojca je spraševala, če imamo vse napotnico za rešilca
_Alea je dala recept za palačinke z višnjami
-Polly je preveč nakupila v trgovini in je komaj domov prinesla


to je zaenkrat vse kar se spomnim

ups pa res , no marty je 100 % v P

ninny,dokaj izčrpno..

kaj pa cv3krilc4???ona je tud sumljiva...

she,ti pa čakaj na vrsto,je tako že preveč junijčic,ki so me prehitele...


_____________________________

od 7.6.2008 naju razveseljuje najina zlata princeska Vita

ja ni kaj, zdaj se začenja naš mesec 

_____________________________

Follow your dreams and keep on trying...

Luka, 24.6.2008
Sara, 26.12.2009

še malo,pa jo dobim,pa lahk grem rodit,jeeeej ...3. namreč 
do 4.ziher ne bom čakala


_____________________________

od 7.6.2008 naju razveseljuje najina zlata princeska Vita

no ajd polly80 dejmo čvekat da te spustimo v P 

_____________________________

Follow your dreams and keep on trying...

Luka, 24.6.2008
Sara, 26.12.2009

no,pa da grem kar čimprej do te zvezdice,bom načela eno temo in sicer me zanima,če so se vam prsi veliko povečale???pa a ima to kaj zveze z mlekom??jaz imam namreč še vedno takšne mini tvini ,pa upam,da bo mlekec vseeno  

_____________________________

od 7.6.2008 naju razveseljuje najina zlata princeska Vita

Polly, ne skrbi.
Mlekec bo.
Ni odvisno od velikosti joškic. K sreči .

No, meni so se povečale iz A na C.
Sem pa imela C že pred 1. , po koncu 2. dojenja pa -A

Ampak se mi zdi, da so bile nekje na sredi  večje in da jih je vsak dan manj,...

Ni za kaj za povzetek samo sem sigurno še pol stvari pozabila

No, punce, mam zdajle čas pa vam podrobno napišem...

V petek 23.5. sva dobila zvečer obiske in sem celo popoldne pekla, pa kuhno pospravljala in tako naprej.... Pa skoz me je neki v križu špikal pa zmatrana sem bla, ampak se nisem kaj dost ozirala na to - ker sem imela v četrtek CTG pa je rekla da še nič kaj dosti ne kaže in da so ti popadki še nosečniški

Potem greva z dragim spat, jaz zaspim ko top ob treh ponoči se pa zbudim strašno švoh in tresoča in grem po štengah na WC in po štengah nazaj gor. Se uležem, potem pa kar naenkrat čutim da mi voda odteka. Sem še malo počakala, voda še kar teče... Men je začelo pa srece razbijat ko da sem stara 17 let in na večerji z Leonardom di Caprijem . Sem nežno in kar se da mirno zbudila dragega in mu rekla, da mislim d aje čas za it v P. Pa me pogleda malo zgrožen in reče "A res?". Sem mu rekla: ja res, voda mi je odtekla. No potem se je pa zbrihtal in mi ukazal ležat na boku, on je popokal moj že pripravljen ruzak za v P, dodal še kar je manjkalo, me obleku in potem vzel ženo v naročje in me nesu po štengah v avto -  ker sva pač reveža mislila, da ne smem hodit ko mi je voda odtekla. Tko sva po dobre pol urce in pričetkom blagih popadkov prispela v ljubljansko porodnišnico, kjer sva spooznala da lahko hodim in sem šla v sprejemno lepo sama peš z brisačo pod ritjo ,ker je voda še kar tekla. Tam me je sprejela ena malo utrujena sestra, mi naredila CTG, me pregledala (nič ni bolelo), sem se preoblekla v seksi mrežaste spodnjice in zeleno spalno srajčko in šla v klistirnico. Tam je bla ena jako energična in ful prijazna sestra Marinka in me je malo poklistirala (ni blo tko hudo) in me pohvalila če sem zmeraj tko dobre volje... Potem smo pa po eni uri sranja ( ) šli po moža in v porodno.  Tako smo okrog 6 prišli v porodno, dobre volje, nasmejani in pripravljeni da oddelamo en šiht. Na začetku mi je mlada in ful prijazna babica naredila CTG, potem je prišla pa "moja" Slava" ki je bla mogoče malo bolj "stroga" ampak fenomenalna!!!! Prosila sem, da bi se lahko čim dalj gibala in sem tako prve dve uri popadke predihavala stoje, na žogah, čepe, naslonjena na moža - no potem sem se že sama preselila na posteljo kjer sem sedela, ker sem zelo težko ležala. Zdravnica, ki je bila tudi krasna, mlada, lepa in prijazna (piše se Blaganje) je presenečeno ugotovila da sem že 3 cm odprta in potem sem morala it ležat. Takrat so se moji popadki vsaj na CTG umirili, postali so bolj neredni,ampak začuda bolj boleči. Boleči so bili tudi pregledi, ampak me je babica vsakič opozorila, me potolažla da bo hitro in opogumila da se dobro odpiram. Treba je blo dodat še malo umetnih popadkov, hkrati sem dobila inekcijo proti bolečinam (na mojo prošnjo bolj malo, da bom pri sebi), z babico Slavo pa sva dihali ko kužka ... Kmalu potem se je začel "ta ornk" šiht - popadki so si sledili zelo hitro, jaz sem predihavala, mož me je masiral po križu (mu je zdravnica dala žogice in masažno olje), ves čas mi je govoril o tem kako je vse lepo in prav in da sem sproščena in da ne boli  - in v kombinaciji z še eno dozo protibolečinske (nisem bla nič zadeta) sem se uspela odpret dovolj da sem lahko začela potiskat. Takrat so me dali v sedeči položaj kot sem prosila in takoj sem se počutila mnogo boljše in bolj pripravljeno na potiskanje -  v drgem potisku me je babica prerezala, v tretjem so se že vidli laski, v četrtem  je bila glavica zunaj in po petem pritisku so mi na trebuh položili našega sončka!!!! Ura pa je bila 11:05. Od tam naprej je bilo vse čudovito - šivanje me je bolelo čisto čisto malo (sem smao enkrat rekla ajs), zašila me je ful lepo in ko so nama vsi čestitali in je bil otroček urejen smo se še zmenili da pridemo spet in poslikali potem pa sva uživala blažen mir z najinim sončkom....

Še ko sem rojevala in so bili tisti "ta hudi" popadki, me je babica vprašala če bom čez dve leti spet prišla in sem brez oklevanja rekla: takoj podpišem! Tako da  res ni hudi, bolečina je obvladljiva in se stopnjuje počasi poleg tega pa ves čas veš da je smiselna - vsak popadek te prirpelje bližje k vajinemu zakladu. Bejbe, pejte rodit, super je!