mene sta pa tako razvadla, da prav uživam v tem, da živimo v isti hiši (ločena vhoda).

Med mojo drugo porodniško je mami delala doma in jaz sem se imela krasno. Fajn družbo, skuhana kosila, občasno varstvo  ... kaj naj si človek več želi.

Sta pa naša dva zelo skulirana in imata svoje interese  in na srečo se  tudi ne vtikata v najine zadeve.

Mi trije tudi živimo v mansardi nad mojimi. Od lani imamo svoj vhod, račune delimo na pol, velikokrat se tudi po nekaj dni ne srečamo. Zaenkrat nam je fajn. Moji ne hodijo gor, razen ko so povabljeni, tudi vtikujejo se ne v naše življenje.

_____________________________

Živa - 22. 11. 2006
Tilen - 17. 10. 2009

No, jaz bi z mojimi se potrpela, ampak zgolj za prehodno obdobje. Z njegovo mamo pa ga ni denarja. Pa raje zivim se 15 let narazen.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Prva 3 leta sva bila pri njemu doma, zdaj sva pa že 1,5 leta na SVOJEM v najemu. Res je zakon, ne bi šla več ne k njemu, ne nazaj k našim.

_____________________________

Mamica zmeraj razume, kako ti je pri srčku, razume vse tisto, kar vesta samo ti in ona. Mamice ne pozabiš, nikoli v življenju. Taka je moja mami.

KL, zame veš kako je.

Živimo pri njegovih ločeni vhodi skupen vrt. Super mi je ker grem lahko na WC in tamalo pustim zunaj  ipd., seveda pa si med seboj pomagamo

Tut mi živimo pri mojih.
Pri njegovih jaz ne bi nikol.
Zastopimo se super, enkratno  Vedn smo se.
Imamo svoje stanovanje v spodnjem štuku, ne rabimo plačevat stroškov.
Mojadva dost delata in hodita okol, tak da sem ful vesela, ko sta doma, se zlo rada z njima pogovarjam in sem z njima.
Nikol nista bla kakorkol odveč, upam, da mi tut njima ne. Se še nismo skregal in se gotovo ne bomo nikoli.

Glede vprašanj-
Ja, mama je bolj kot ne skos v bajti, dela. Ati uživa zunaj na sončku in js ponavadi plazim za njim s hčerkico in se pogovarjamo. On uživa v delu zunaj, sem mu pomagala prej, zdaj zaenkrat ne, ker mala še ne hodi, tko da moram bit zraven nje.

Ja, lahko se v miru sprehajam ipd... ker mi je fajn, če sta mojadva tut zuni. Fant enako.

Zunaj se ne deremo in kregamo, to se sam noter

Moti me, da nismo sami takrat, ko seksama in je treba bit tiho  Pa še to imava čas ponavadi zvečer, tak da med tednom se mal zadržima, med vikendom pa mojih itak večinoma ni

Meni v glavnem je najboljša stvar v življenju, da sem lahka z mojimi skupaj (dost drugih stvari ne štima, ampak to mi pa največ pomeni)

HB sami.



_____________________________

...vox populi...

Midva živiva pri naših že več kot 4 leta. Do sedaj ni bilo nobenih problemov, se dobro razumemo.

Z njimi živiva zato, ker je bila možnost, da si urediva začasno gnezdece pri naših in šparava na tem, da se preseliva na svoje, kar v kratkem tudi bo.

Ne, meni ni težko živeti z njimi. Vendar, to je kratek rok, kaj bi bilo, če bi vedno tako ostalo, pa ne vem.

Če celo življenje z nekom pod isto streho živiš, pa je, po mojem, potrebno tudi veliko prilagajanja z ene in druge strani.

Živiva pri mojih (ločen vhod in dvorišče), vendar samo še do septembra.
Razumemo se super, vendar sem mišljenja, da stari in mladi ne grejo skupaj.




_____________________________

Teo 10.7.2008
Maja 27.7.2010

No, pri nas je pa čisto tako kot je zapisala andie . Živimo skupaj in se midva niti ne pogovarjava, da bi šla na svoje. Pa imava možnost.
Tako da vse je odvisno od ljudi, nekateri lahko živijo skupaj, za druge pa je boljše da ne.  

živiva pri njegovih,res za po****it,vedno en vtikanje,poslušanje,na dvorišču nisem tud 5min.sama,je varnost (tašča) že za mano po vrhu sta pa,še pamet sveta pojedla.

Z bivšim sem živela v hiši njegovih staršev-ločen vhod, svoje stanovanje, svoj del dvorišča. KAO. Zalomilo se je, ko je gospa Tečka želela, da jaz čistim del hiše, kjer ima ONA avto. Khm . In ko se je vsa namulila, ker je nisem vsak dan, ko sem prišla iz službe ali faksa, letela pozdravit. Da bi lahko moralizirala. Z mojim sva se sicer dobro razumela, ampak sčasoma so ta vmešavanja načela najino vezo. Sem pač dovolila to, ne zanikam. Ampak on ni bil pripravljen it drugam dokler ne bi imel vsega denarja na kupu (nekje 15 let).
Z mojim pa sedaj živiva v podnajemu, ampak greva ven, ker imava drugačen cilje. Do poroda bova pri njegovi mami (v najslabšem primeru greva ven prej), potem pa se začne druga zgodba...

Kaj pa ko ste odzunaj bajte; si ja delite isto dvorišče.
Kaj naredite; če se spravte recimo ven lenarit. Medtem pa si tašča/tast oz. mama/oče zmislita da bosta kaj postorila okrog bajte...saj veste vedno se najde kaj za delat okrog bajte Nimate svobodne volje odločat...ležite in ju pustite da npr. grabljata, žagata; ali skočite pomagat;klub temu da ste hoteli imet urco le zase?

Ja, če se namenim sedeti z nogami v luft, točno to počnem. Nihče me grdo ne gleda. Kaj si mislita ne vem, kakšna beseda na to temo ne pade nikoli. Načeloma pa tudi sama rada brskam po vrtu in s tem nimam težav.

Se lahko zuanj sprehajate, delate kar se vam zahoče; ne da bi se pri tem srečali s taščo/tastom oz. mamo/očetom..in morate odgovarjat na vpr. kaj je to, kaj delaš to, daj raje ono tak (smajli ki si puli lase )

Normalno, da lahko delam, kar se mi zahoče. Srečamo pa seveda se. A zaradi mene ne bodo hodili na lasten vrt, kadar se jim bo zazdelo?

Se lahko zunaj derete/ kregate na glas; ne da bi ostali z velikim zanimanjem (beri radovednostjo) opazovali dogajanje?

Deremo in kregamo se pa na vrtu itak  ne in se  ne bi niti, če bi imeli svoj vrt. Dretja na vrtu ne toleriram že nasploh, ker menim, da nas sosedje niso dolžni poslušat. S tem mislim kričanje in ne normalno pogovajanje in otroško zabavo.

Mam občutek da znotraj bajte že je tista svoboda, mir; ampak zunaj pa...nikoli niste sami..ker vas gleda; posluša big tašča Vas ne moti ta občutek, da niste sami?

Ne, res me ne moti. In zame tašča ni big tašča ampak čisto prijetna oseba, s katero prav rada poklepetam. Jasno, da nas gleda in posluša, pa saj tudi mi njih gledajo, kaj pa če gre njim to na živce?
Kaj pa vem, se zavedam, da imam srečo, da sta tašča in tast taka, kot sta.
Še vedno trdim, da sta za špetir vedno potrebna (najmanj) dva.

od kar sem se odselila od doma nekaj let nazaj, moram rečt, da mi je prav super
nikoli ne bi živela več doma, pa ne zato ker se ne štekamo, ampak zato ker imam rada svoj mir in pa predvsem to, da nekdo vedno o meni vse ve... kdaj pridem, kam grem, koga ni doma,.... in pa ko ti druženje z domačimi ali taščami in tasti presede, enostavno vstaneš in greš domov... na svoj dom vsaj par KM stran
raje v najemu kot pa doma, tko jest pravim
ampak zdej bova tko čist na svojem svojem, pa bo še boljš :-)

Pa ni vedno tako. mi smo z mojimi živeli 4 leta skupaj v skupnem gospodinjstvu, pa ni bilo niti enega konflikta.

sedaj je z nama tast. Na začetku je bil problem, ker ga je tašča napihovala, da mu bo moj mož vse pobral, da bo naš hlapec in ji je verjel , čeprav sva ga midva vedno potegnila iz težav, ki mu jih je delala tašča.
sej sem o tem stokala na RR, ampak pol sem si rekla, kaj sem si zakuhala moram požret. bomo poskusili, če bo šlo, bomo skupaj, če pa ne, pa vrneva denar in naj gre na svoje.
no in danes lahko rečem, da si boljšega tasta ne bi mogla želet. nobenih konfliktov, vse se lahko pogovorimo. tast je videl, da se vedno drživa dogovora in nama 100% zaupa. prej ko je živel sam, je s pokojnino šel komaj iz meseca v mesec, sedaj pa mu kar nekaj ostane in je zelo zadovoljen.
sploh pa mu je v veliko veselje, naša pupa in sta veliko skupaj.
Dedi je zakon .

V takem primeru je pa pametno spokat.

Jaz tudi pravim tako, kot Jagoda. Čeprav ni konfliktov in se imaš lušno, je tisto, kar je tvoje, res najboljše. Najbolj fajn pa mi bo, ko se bom lahko naga po bajti sprehajala, če bom hotela .

Tudi mi trije živimo pri mojih v zgornjem nadstropju nimamo ločenega vhoda pa kar gre, če jima pa kaj ni prav pa povesta in se pogovorimo. Res pa je da sta že oba kar v letih (75) in se jima niti ne da vmešavat kaj dosti no ja mami včasih kaj pokomentira ampak se ne dam motit. Če bo vse po sreči bova pa tudi v roku 2-3 let na svojem, sicer samo čez cesto ampak bomo sami.
Imela pa sva možnost tudi pri njegovih strarših si uredit stanovanje in nama nebi bilo potrbno it v novo gradnjo vendar sva oba rekla ni šans. Ker njegova sta pa maljša (50 ) let in bi naju že sedaj rada malo pokomandirala, če bi pa skupaj živeli ...
Mislim pa da je našim partnerjm lažje biti pod tujo streho kot nam, ker pri njih gre tko čez en uhelj notr in druzga ven ... me pa vse slišimo in se potem obremenjujemo ...

mi3 živimo skupaj z mojimi starši (in z mojim bratom in sestro) Mi3 in starša smo v isti etaži, brat in sestra pa v drugi. Trenutno zidava, ampak se nama nikamor ne mudi s selitvijo, kajti tu nam ne manjka nič. Nobenih stroškov, razumemo se.... pa čeprav imamo skupni vhod, skupno kopalnico, kuhinjo.... Moram reči, da smo zelo tolerantni eden do drugega, tako da prepirov skoraj ni. Ne rečem - so, ampak ne hudi.

Tako da velika hvala mojim staršem, kajti na njun račun je nama omogočeno, da lahko maksimalno šparava za hiško.Res si želim, da bi vas več imelo take starše.

Je pa res, da vseeno komaj čakam, da bomo tak daleč, da se bomo selili, čeprav bom celo familijo ful pogrešala. Ampak - ko si na svojem, si le na svojem :D

Mi3 smo v hiši mojih staršev, ločen vhod, ločeni stroški.... Razumemo se super,konfliktov zaenkrat ni:):)  Kako bo v prihodnosti pa nismo še zihr, ker je dosti odvisno od službe  dragega (zna bit, da bo delovno mesto na drugem koncu Slovenije), ma če do tega pride bomo problem reševali takrat. Zaenkrat nam pa prav nič ne manjka.):)

Mislim, da tud če bi živeli pr tašči ne bi blo kakšnih problemov, je super ženska, in bolj kot berem razne poste na temo tašč ni niti slučajno taka tašča:)

Po kakšnem letu najine zveze mi je že postalo jasno, da z življenjem pod isto streho z njegovimi ne bo nič, čeprav bi živeli v hiši, imeli bi ogromno stanovanje, ogromen vrt,...

Vesela sem, da sem že prej izkusila nekaj skupnega življenja, da se mi ni bilo težko odločiti za svoj mir. V njihovi družbi ne morem niti riti s stola dvignit, ne da bi me vsaj dva človeka vprašala, kaj želim, ali kaj rabim, kam grem, kaj nameravam. In potem se vsaj trije "zagrebejo", kdo mi bo tisto stvar prvi priskrbel. Če nimam posebnih želja, me pa nonstop sprašujejo, ali bom jedla to in ono,...

Na srečo smo šli pred 12 leti tudi skupaj na počitnice in smo se imeli porazno. Zdaj pri nas najbolje delujejo presenečenja - da se tam pojavimo nenapovedani.

Da ne bo pomote, z njegovimi se čisto ok razumemo, a le, če nismo prisiljeni biti preveč skupaj. Tako da cenim svoj mir v malem stanovanju bolj kot vse na svetu.

No, pa če bi živeli v isti hiši, nikoli ne bi vedela, kdaj bova ostala brez strehe nad glavo, ker nihovo družinsko podjetje propada in se bliža dan, ko bodo ob vse, kar imajo, vključno z domom.

_____________________________

Cvetim...

Pri meni to ne pali...niso moji problem.

_____________________________

06.01.2008 se nama je rodila princeska Neja!

Se samo meni zdi ali ima večina žensk probleme s taščami.

_____________________________

06.01.2008 se nama je rodila princeska Neja!