Otroka v vrtcu. Več ali manj zdrava, le zjutraj jima komaj odlimam nos in ven pride kar nekaj rumenega gostega smrklja, ampak čez dan pa skoraj ne smrkata. Je imela pa včeraj zvečer Zarja polno problemov. 3 ure sem hodila k njej, ker je jokcala na 10 min, potem sem ji pa dala Calpol, pa je še kakih 45 minut imela probleme, potem je pa zaspala. No, upam, da nima nič z ušesi. Ker ko spi in jokca, in se potme prebudi, jo vpršam, če jo kaj boli in ona jaaaaaaaa, pa jaz: kje pa: tuuuuukiiii, pa se prime ali za desno uho ali pa za oko
- tako da pomoje kar tako pojamra, ker jo je 2 dni nazaj, ko je takole jokcala, prišla soseda pogledat, pa je ugotovila, da so ušeska zdrava.
Ja, a res jo bom?. Si sanjala? Super. Sama namreč ne vidim konca - sploh zato, ker s s tem sploh ne ukvarjam, pa sem izgubila že 2 dodatna tedna, ampak imam toliko dela, pa ponoči nič ne spimo, da naloga spet čaka - na koga ali kaj, pojma nimam. Sem pa ta teden dobila pošto s faksa, da imam čas narediti izpite in prijaviti zaključno nalogo do septembra 2014, nalogo pa moram zagovarjati do septembra 2016 - najbrž je kaj dosti prj ne bom - če sploh. In potem tu nastopi igra številk; magistrirala bi natanko 13 let po začetem mag. študiju in to pri mojih štiridesetih
Ta teden (nekje do četrtka) bo Nik še v vrtcu, potem gre pa v domačo "karanteno".
Upam, da nam zdaj le uspe izpeljat tole operacijo, da bo končno že za nami...
Naj vam uspe tale projekt, pa želim, da bo potem rezultat v redu.
informativni izračuni... Joj, joj.
Ja, vsemogoče napake so se jim nabrale. Bodo/bomo/boste imeli ljudje kar precej dela s popravljanjem. Mi moramo samo dodajat, ker prej ni bilo podatkov
sazi...je Levu še vedno všeč plavanje? Upam da in da tako tudi ostane. Pri nas žal Aneja ne moremo vpisat v nobene aktivnosti kjer ni mame zraven, ker je prilepljen na naju.
Ja, včeraj smo bili spet. Je bil pa kar malo prestrašen in razočaran, ker nisem šla z njim v bazen - zadnjič namreč sem, ampak sem mu pa včeraj že prej povedala, da ne bom tam (zadnjič sem se pa tudi trudila, da me ni videl oz. da smo se samo 2x srečali). Pa je bilo vseeno fajn. Ni bil sicer vzhičen od navdušenja - iz dveh razlogov: 1. je ta, da bi raje, da sme z njim (samo potem se ne bi nič učil ampak samo gledal, kje sem), pa ves čas me prosjači, naj mu tam v trgovinici kupim enega Kita orko - pa ga že ima doma. Sem mu potem obljubila, da po koncu zadnje ure tečaja greva nekaj kupit, pa še kar probava. V vodi je res rad, zato je verjetno pripravljen sprejeti tudi tako, da je tam sam, čeprav vidim, da ga to žre. Upam, da mu ne bo vzelo veselja. Se mora malo navaditi na samostojnost. Tinkatonka, po mojem bi tudi Anej lahko probal - saj bi šel en od vaju lahko zraven (no, ni treba ravno v vodo, toliko da vidi, da si tam), pa potem vsakič manj. Če ga plavanje veseli, bi se mogoče vdal v usodo. Jaz sem bila tudi za Leva zeloooo skeptična. Če bo Levu všeč in če bo zdrav, bomo potem vzeli še 10 ur.
No, imam dela čez glavo...
Bodite zdravi in fajn.