Naš mali je v 13. mesecu starosti prvič prespal pri starih starših (občasno ga babi varuje, velikokrat ju vidi, tako da je nanju dobro navajen in navezan). Zvečer sva ga pripeljala k njim, naslednji dan dopoldan sva ga pa prišla iskat. Minilo je brez problemov, mali je pridno spal celo noč, zvečer in zjutraj je lepo jedel, nič ni bil siten ... Skratka, super izkušnja!

Zdaj smo situacijo že nekajkrat ponovili, počasi podaljšujemo čas, ko je pri starih starših, nazadnje je bil od enega dneva zjutraj do naslednjega dneva popoldan. Vedno brez težav, samo po teh malo daljših odsotnostih (več kot en cel dan) se mi je zdelo, da je malo "jezen" name (ko sem prišla, se mi je nasmehnil, potem pa me je nekaj časa malo grdo gledal ali pa ignoriral), a na srečo ni bilo nekega hudega izpada in je tudi hitro minilo (kmalu je bilo spet tako kot prej, pri meni se je crkljal, kot da ni nič bilo).

Zdaj prihaja naslednji korak, ko bo šel s starimi starši prvič sam od doma, najprej seveda za eno noč. Popoldan bodo skupaj odpotovali, prespali čez noč, naslednji dan popoldan pa ga z možem greva iskat. Upam, da bo šlo tudi v redu, ker do zdaj še ni šel od doma brez naju.

Vse to postopno uvajanje ima namen, da se še bolj navadi na stare starše, da bo lahko pri njih na krajših počitnicah ali pa da bo z njimi šel npr. na morje (ker si babi in dedi to seveda zelo želita ).

Kakšne so vaše izkušnje s podobnimi situacijami? Ste tudi začeli tako zgodaj, kot smo začeli mi? Kako se je obneslo?

Naš mali je tudi nekje pri 13m prespal pri mojih starših. bilo je prvič za novoleto. Pač zbujal se je (takrat se je še dojil), ampak načeloma je bilo brez problemov.
Nekje pri 18m, ko so počasi prenehali z dojenjem, je šel prvič s starimi starši na počitnice v terme za 3dni. in tako še3 x do sedaj, pa vedno BP.
Meni je všeč, da je navezan tudi na stare starše in da jim lahko zaupam, v bistvu je pri njih pravi mali kralj , sploh ker je narava mojega dela takšna, da imam vsaj 1x mesečno za par dni seminarje in občasno je potrebno tudi prespat, sploh če se nekje 250km oddaljena od doma, nima smisla, da se vozim sem in tja.

No, pri nas dojenja že dolgo ni več na urniku, tako da ta "problem" k sreči odpade  .

Jaz sem tudi za začetek razmišljala o kakšnih 3-dnevnih počitnicah.

Je pa tako super tudi za naju, ko imava kakšen dan res samo zase .

Uvau, svaka čast! Najina  je ravno pred kake pol ure dopolnila 1 leto (trenutno oba z očijem spita ), vendar moram priznat, da si ne predstavljam čez 1 mesec jo dat za cel dan - sem pa zelo pozitivno presenečena, da se to da! KO sva se z pogovarjala, kdaj bova spet lahko šla kam zvečer in mela potem še noč zase ali se zjutraj naspala... je rekel, da še dolgo ne, saj so po njegovem pri 2 letih še premali, da bi jih čez celo noč pustila pri babici... PO moje bo prav vesel, ko mu bom vašo štorijo povedala, hvala!

Midva sva jo do zdaj pustila za par ur zjutraj, ko sem jaz šla v službo (delam polovični čas, tak da ni bilo tak dolgo) in pa enkrat pozno popoldne in cel večer, ko sva šla na koncert. Takrat so jo lepo dali spat, edino, ko sva jo pripeljala domov, se je zbudila in ej bilo konec s panjem za tisto noč .

Ju je tudi navajena, ker se vidijo vsak teden vsaj 1x in jo imata zelo rada, vendar pa mislim, da si je zaenkrat tudi sama ne bi upala vzet za dlje, na morje itak ne pride v poštev, ker tašča ne hodi na morje, pa tudi sicer sta bolj zapečkarska . Jo pa zelo rada pazita in jima zaupam.

MOja dva sta ločena in to pomeni, da bi bil samo eden in mislim, da si tudi še dolgo ne bosta upala prevzet take odgovornosti... POtem bo pa itak že novi ...

PS: je pa res, da se še precej doji, vsaj 4x na dan. In tudi kadar sem jo prišla iskat, sploh pri moji mami, je takoj hotla to, da se potolaži, dokler ni dobila svoje doze, se ni zmenila za nikogar drugega... 

ronja, moj otrok se je pri 18m dojil nekje 12x na NOČ
No potem smo se res zmenili, da mali gre z mojima dvema v terme in smo potem nehali z dojenjem.


Pa mi smo že od nekdaj ena velika familija, recimo mi2 z mojo sestrično sva nekje od 3leta dalje (ok jaz sem malo starejša) hodile najprej z mojimi, potem z njenimi in potem še z omo in dedkom na morje. tako da sva bile res praktično skorajda celo poletje na morju. Enostavno si zaupamo. In tudi mi2 z mojim doskrat vzameva nečaka s seboj, pa ni bilo nikoli nezaupnice. Enostavno smo tako navajeni.
Roko na srce, tudi jaz mojega otročka ne bi spustila nekje do 5leta dlje kot za 3dni kam.

Kot je že predhodnica omenila, občasno pa tudi paše, tako, da imaš čas zase, za kakšno kino ali koncert, pa da se v miru naspiš (ok, pri nas je to predvsem res v miru, ker drugače mali spi z nama in rotira za 360° po postelji ).

no, jaz pa sem očitno čudna in posesivna mati, ker moj 2,5 letnik še ni nikjer prespal

ko bo pa to želel pa itak, da ni problema.



_____________________________

...vox populi...

Moja je prvič šla za čez vikend k babici in dedku pri cca 15m. Vse je bilo lepo in prav, ker je tudi zelo navajena na njih in onadva znata delat z njo. Ko je prišla nazaj domov, je bila najprej malo zadržana, kot da ji je nerodno  potem pa sva se cartali še malo več kot običajno.

Naša dva sta prvič prespala pri babi, ko sta bila stara 7 in pa 5 mesecev. Tako se je začelo. Ni bilo problemov, ker je bilo dovolj zgodaj, da sta takšne situacije vezala kot samoumenvne, torej, da so stari starši del naše družine in da to "spada zraven". Drugače pa sta bila kar hitro za kakšen dan pri  babi, brez mo je slabe vesti, z dosti otrokove in babičine dobre volje.

Nikoli nista reagirala čudno, ne ko sva ju prišla iskat, ne ko bi morala iti do babi. V bistvu, če pomislim, se vedno zelo veselila. REs zelo, saj babi se jima cel dan posveča, ju dosti bolj razvaja, dogaja se vedno kaj drugega kot doma, pa čeprav je manj "akcije", je pa drugače. Sedaj sta stara 3,5 in 7 let in situacija je še vedno enaka.

Ko pa je bil ta starejši star 15 mesecev, je šel prvič  s starima staršem na morje za 3 tedne. To smo ponavljali vsako leto, in naš ta starejši se še vedno rad spominja na ta morja. (ta mlajši tega žal ni več doživel, saj je moj oče toliko bolan, da več ne hodita na morje, nasploh)

Tako, da naše izkušnje so pozitivne, otroka sta zelo samostojna, ni jima nerodno ali težko ostati s kom, če je potrebno. Seveda so to poznane osebe, ne kar tuje, da ne bo pomote.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Pa si res.

Pač imaš tak način.
Jaz sem svojadva že  zgodaj uvajala, da sta ostala pri babici. In ni bilo nikoli problema.  Glej iz te plati. Kaj pa čekdaj zboliš, tvoj pa ne bo dobil dopusta, da bi bil z njim? Ti povem, da zna biti katastrofalno stresno za malega, če ne bo navajen tudi kje prespat.
Tako, da je kar vredu, če se otroke navadi tudi na to, da starši niso vedno in povsod zraven.

Naš je že pri 18. mesecih ostajal pri babici in dediju od ponedeljka do petka. Za vikend sva ga imela pa midva s partnerjem. To je bilo cca 3 mesece, ker smo ga izpisali iz vrtca v LJ, potem sva se pa še midva preselila začasno k tašči za 6 mesecev, dokler si nismo uredili svojega stanovanja v drugem kraju, izven LJ.
Sta ga pa pred tem že tudi imela cel dan v varstvu in tudi prespal je že pri njima brez problemov.

Jaz sem bila tudi zelo navezana na babico in dedeka in moram reči, da je bilo zame v otroštvu najlepše, da sem cele počitnice preživela pri njiju.



_____________________________

Rija nisi najbolj čudna. Jaz sem še malo bolj. Naša je bila stara 3, pa še tudi ni nikjer prespala . Reče, da bo prespala pri starših v zg. nadstropju, ko pa je čas za v posteljo se pa premisli. 

Midva sva tudi tako razmišljala. Še sploh se mi zdi pomembno, da bo lahko brez problema kje drugje prespal (predvsem pa brez mene), ker čakamo drugega otroka in bo čez 3 mesece lažje prestal nekaj dni brez mene, ko bom v porodnišnici.

moja frendica je svojega sistematično navajala, da spi pri babici od 4 meseca (prvič eno noč). potem do leta in pol za vikende (ne vsak seveda). zdaj po letu in pol pa gre z možem prvič en teden na dopust in bo mali pri babici in dediju.

Ja, to pa res takooooooo paše . Saj otroka pogrešaš, ampak končno imaš nekaj časa tudi zase, ne da bi moral z enim ušesom stalno poslušati, če se bo slučajno zbudil. Midva sva prvo njegovo odsotnost izkoristila za eno super večerjo v dvoje . Je bilo res super! Pa še en deja vu sva doživela, ker sva nazadnje šla na tako večerjo prosti koncu moje nosečnosti, zdaj pa imam tudi že kar precejšen trebušček, pa kje bilo tako, kot da bi se čas za eno dobro leto nazaj zavrtel

Z varstvom in spanjem preko noči pri moji mami smo začeli kar precej zgodaj - 9 - 10 mesecev, prvič je šel z babi na morje za tri dni pri 18m. Škrat se je imel super, babi pa je bila kar precej utrujena, ker ji ni dal mira, skoz sta skakala naokrog
Pri tašči je prvič prespal pri dveh letih (šla sva na poroko) in še takrat sta izgubila dudo  je pa res da je potem tudi nismo več našli  (bravo za taščo) in čez kakšen teden je škrat tudi ni več iskal.

Moje mnenje je, da spanje pri babicah predstavlja problem staršem ne otrokom... če mi/vi ne kompliciramo/te potem tudi otroci to sprejmejo brez posebnosti, "začutijo pa občutke slabe vesti in to znajo izkoristiti"

_____________________________

srečna

se strinjam.

jaz na to ne gledam kot na kompliciranje...enostavno se da organizirati tudi drugače. tudi midva sva šla prvič ven, ko je bil mali star 3 mesece.....pa sta prišla dedi in babi k nam.
in otroci so različni: eni sprejmejo to brez posebnosti, drugi ne. isto kot vrtec. eni se imajo od prvega dneva super, naš pa je recimo fasal totalno psihozo in pristal v bolnišnici

ne gre posploševat. in delat slabe vesti staršem, ki svojih otrok ne puščajo drugod.

vsak naj dela po svoji pameti, tako, da je za udeležene prav. in bodimo hvaležni, da imamo babice na dohvat ruke, da jih imamo kje pustiti.


_____________________________

...vox populi...

Ja.
Dobro se obnese.

Naša pri babici 1x na teden prespi.Letos, še ni stara 3 leta pa je bila tudi z babico en teden na morju in so se imeli super.Ne vidim problema in midva imava čas zase.

Ko bi jaz imela kako tako babico

Ja prakticiramo!Pa še dobro, da sem s tem že zelo zgodaj začela. Ker kdaj pa pride trenutek, ko otroka moraš dat drugam je pa kriza, če ni navajen. Hčerka je bila stara 15 mesecev jaz pa slabih 8mesecev noseča ko se je zapletlo in nisem smela več kaj popolnoma nič kot samo wc pa ležat. Partner ni mogu dobit skoraj 2meseca dopusta kot bi jih rabil službo ima tudi po 12 ur na dan. Tašča še hodi v službo. In sem mogla dat hčerko staršem, ki živita 2uri stran od nas. Na vsake 3tedne ali 14 dni so prišli k nam za 1 dan. Potem pa sta jo spet peljala sabo. In tako je bilo do mojega poroda in še malo naprej, ker so bili zapleti pri meni in sem še bila kar nekaj časa v bolnišnici.  Naj povem da mala ni imela nobena krize, ker je pred tem že kar nekaj vikendov bila z njima sama. Tako da vsekakor je fajn, če je otrok navajen spat še kje drugje nikoli neveš kdaj pride situacija ko bo moral it kam.

Še ena. Pri taveliki smo začeli pri 10-ih mesecih, zdaj je stara 3 leta in je bila tudi že po 10 dni pri tašči & tastu. Se vedno ful veseli in uživa. Je pa imela v začetku iste finte kot vaš (10 minut ignoriranja , ko smo prišli po njo, kao da je huda al kaj, potem pa OK).
Tudi tamala (14 mes) je že prespala 3 zaporedne noči (sicer do sedaj le 1x), brez kakršnegakoli problema, spala je celo noč , kar doma ni niti pod razno.

Torej, pri nas se ful obnese.

hugolina, tvoj scenarij je itak za zjokat

kako pa si ti prenašala, da nisi bila s svojim otrokom toliko časa?

_____________________________

...vox populi...