Jaz pa mislim, da se glede tega vse preveč komplicira. Že to...sistematično navajat otroka na to, da spi kje drugje . Naša punči je prvič spala pri starih starših, ko je imela dobrih 5 mesecev. Potem pa je bila za podaljšan vikend (3 dni) na počitnicah pri tastu in tašči, ko je imela dobrih 10 mesecev in potem še enkrat pri enem letu. Nama se ni to zdelo nič takega, ker nam je v bistvu vsem pasala sprememba. Žal nimava drugega varstva in ej to edini način, da si vzameva nekaj časa zase. Ko pa sem drugič rodila, je bila pri mojih starših
štiri dni. Pa smo vsi preživeli. Po moje gre tukaj bolj za probleme na strani staršev in ne otrok. Otrok se bo že navadil, samo starši znamo bit včasih preveč posesivni. Posledično pa imajo otroci seveda takšne in drugačne težave, ker ne znajo biti brez staršev.

Mesečnica, a misliš, da otrok ve, če je pri starih starših 24 ali 30h? Njemu je glavno, da uživa. Najprej se malo usedi in se pri sebi skuliraj in tole navajanje na spanje pri starših bo steklo popolnoma brez težav. Če pa bo otrok čutil, da se sekiraš, bo seveda tudi on zagnal paniko.

Hm, hugolina, jaz imam isto situacijo: smem samo ležat... Ampak ne bi pa dala male stran! Res je, da je problem, kadar lubi dela na terenu in ga dolgo ni, ampak se nekak organiziramo, prejšnji teden je mela moja mami dopust in je bila pri meni, ta teden bo tašča, drug teden bo ena prijateljica, pa druga prijateljica, pa moj oče... Ne vem, jaz ne bi mogla dat moje piške stran... Tudi lubi se tu ful strinja. Saj ko pride domov, jo itak on lahko porihta, kar jaz ne morem. Midva bi jo preveč pogrešala, pa ona naju tudi, še ni tako zelo samostojna, ipak ima komaj 1 leto in še rabi starša, zato smo tu... Mogoče je malo bolj komplicirano, to ne rečem, ampak nam se splača !

Na srečo sva bili že od prej navajeni, da se igrava na tleh, tako je tudi zdaj. Jaz ležim, ona plazi po meni, se igrava,... V stolček jo dvignejo drugi, uspavajo drugi, v posteljico položijo drugi... Ampak je vseeno nekaj čisto durgega, če je doma. In tudi ko sem bila v bolnici, jo je pač tisti, ki jo je pazil, prinesel k meni takoj, ko so se začeli obiski. Ne vem, jaz si ne predstavljam, lubi pa tudi ne...

Ja fimo da imaš to možnost, da je lahko toliko ljudi pri tebi pa da se lahko igraš na tleh. Jaz pa sem morala samo ležat samo na wc sem hodila. Drugo je pa to, da so moji starši in vsi moji sorodniki in prijatelji nadrugem koncu slovenije. Verjetno sama veš kaj to pomeni, da ni izvedljivo, da bi en dan bil z mano en drugi dan drugi. Tukaj pa še nimam takih prijateljic pa tudi ima vsakodnevno vsak svoje obveznosti.

naš mali sonček je star 22 mesecev in je prespal do sedaj le pri babici (ki je v spodnjem štuku) .. pri mojih starših še ni prespal .. ampak imamo to kmalu v načrtu

Rija imaš prav, vsak po svoje in kakor komu paše, nisem ti želela vzbujati slabo vest...

Kljub temu pa sem mnenja, da večinoma kompliciramo starši glede spanja drugje, glede vrtca..in podobnih zadev in to nam otroci pokažejo na svoj način z upiranjem in nesprejemanjem - kako naj otrok sprejme vrtec ali spanje pri babici, če v to nismo sami starši prepričani, da bo ok?
Moj primer npr. Moj škrat se je močno upiral ko sem ga vozila v vrtec - jok, grabljenje, trma...tako da sem ob odhodu jokala tudi jaz (nikoli pred njim a verjetno je vse skupaj zaznal tudi sam), kadar ga je v vrtec peljal očka teh problemov ni bilo - njemu je za nameček še pomahal.
To je samo moje mnenje....

Srečno


_____________________________

srečna

Pikica, narobe si me razumela. Nič ne kompliciram, se pa zavedam tega, da so otroci pač otroci, da čutijo in razmišljajo povsem drugače kot odrasli. Nič se mi ni treba skulirati , samo sprašujem po izkušnjah drugih . Se prav nič ne sekiram - od kje ti ideja, da se sekiram???

Ja, pa naš presneto dobro razlikuje med krajšo in daljšo odsotnostjo mene in moža. Če naju ni samo nekaj ur, reagira povsem drugače, kot če sva odsotna 24+ ur.

Hja, tudi jaz smem samo ležat - ampak ležim lahko valjda na tleh! Malo se je treba znajt . Oče je doma na Primorskem, prav tako prijateljice niso iz LJ. Ampak so se ponudile in se res ne bom fino delala - saj za en dan vsaki res ni problem, pa še fino se mamo. En dan pa en dan pa en dan, pa se sešteje v teden . Mi smo sicer na 38m2, tak da utemeljeno dvomim, da imamo več prostora kot vi, ampak nama ni bil problem, ko je prijatelj rabil stanovanje v LJ. za tri mesece, je pač spal "na tleh" oz. na zložljivi postelji. Isto bi naredila, če bi pač morale babice spat tukaj,samo da bi verjetno ona dobla pravo posteljo.
Sicer se mi zdi pa enostavneje vozit babico kot pa .

Se strinjam in potrjujem glede na to, da sem veliko odsotna.

Otrok tocno ve, za koliko casa starsi gredo, kako se poslovi za razlicne primere odsotnosti in kdaj se starsi vracajo. Kot bi imel vgrajeno neko notranjo uro in kompas. Ji pa jaz nikoli ne prikrojim casa po svoje. En dan je en dan, en teden en teden in nikoli "samo par dni, ali malo casa".

Glej Ronja jaz sem naredila tako, ker sama vem zakaj sem tako naredila ti pa si izbrala drugo možnost.
Prav gotovo se zato ne mislim zdaj tu zagovarjat, ker druge možnosti nisem imela. Ti pa definitivno lahko zagotovim, da je bilo meni bolj hudo kot hčerki, pri kateri je bilo več kot očitno da zelo uživa. Kot sem že včeraj napisala tudi danes zelo rada kam gre in jaz je pri tem ne oviram.

lepo to,da ga tako uvajata.
Jaz priznam,da je ponoči še nisem dala,da prespio,pa je bila maja stara tri leta.Čez dan je,ko sem še delala skoraj vsak dan čuvala pri mojih starših,sicer to nekje dop.ali pa popoldan,pa še to ne vedno.Noči pa si ne znam predstavljat,da je ni doma.Pa bo enkrat treba.Če ne druga,ko bo dobila bratca ali pa sestrico,pa bosta oba prespala.

_____________________________

Kdor zmore sanjati, najde vizijo. Kdor najde vizijo, poišče pot. Kdor najde pot, doseže cilj.

Absolutno se strinjam, da vsak izbere možnost, ki mu bolj odgovarja in ti čisto verjamem, da je bilo tebi težje kot tamali. Nihče ni rekel, da se moraš karkoli zagovarjat, samo povedala sem, da imam čisto enako situacijo kot si imela ti in da sem samo reagirala drugače - da se tudi drugače da - če pač otrok ni navajen na daljšo odsotnost mame. Skoraj vedno obstaja več možnosti , da lahko vsak najde eno zase.

Tudi moja mala točno razlikuje, koliko časa jo pustim - loči različne načine poslavljanja in tudi drugače reagira, če me različno časa ni (no, zdaj sem itak skoz zraven, razen ko grejo na sprehod).

Tudi jaz imam izredno pozitivne izkušnje s čuvanjem pri babicah in dedkih. Lani je bila stara manj kot leto in pol, že en teden z njima na morju in je maksimalno uživala. Tudi ko pridem ponjo ni nobenega problema. Zdaj, ko je malo večja (25 m), mi po telefonu tudi pove kaj je počela in mi pošlje poljubček, potem pa reče dijo mami in že je ni več .

Aja, še to, prvič je za eno noč prespala pri babici in dedku, ko je bila stara okrog enega leta.

< Sporočilo je popravil alička -- 7.7.2008 20:33:08 >

To sem sklepala iz dejstva, da na forumu sprašuješ po izkušnjah drugih. Če sem sklepala napačno, se seveda opravičujem.

Še vedno pa sem prepričana, da neko hudo privajanje na spanje pri starih starših ni potrebno.  To velja pod pogojem, da otrok ni bolestno navezan na mamo ali očeta.  Ampak to je seveda samo moje mnenje.

Moja dva otroka sta stara 3,5 in pa dve leti. Spita samo doma.

Po moje si tudi različno predstavljamo "neko hudo uvajanje". Za nekoga je to pač, da enkrat pustiš otroka za 1 uro, naslednjič 2 uri, potem 4ali 5 ur, potem prespi. Meni se zdi neka postopnost čisto ok, ne zdi se mi to kompliciranje, je pa odvisno od otročka in tega, kako se razume s starimi starši, seveda.

Sicer pa če se otrok še precej zbuja ponoči, potem verjetno bolj stari starši rabijo postopno uvajanje in čas ...

Ja, sem pač firbčna .

No, šalo na stran, po izkušnjah drugih sprašujem zato, ker so otroci zelo različni, pa me seveda zanimajo različni možni izidi, pa tudi kakšno idejo kdaj dobim, kako lahko kakšno situacijo razrešim. Tako kot pri pogovoru s prijateljicami, ki imajo otroke

< Sporočilo je popravil Mesečnica -- 9.7.2008 7:35:14 >