Jutro!
NAša oč se je začela katastrofalno... ob 23.30 se je tretjič zbudil, pa sem probala ga pustit, da bi nazaj zaspal brez dude... JA PA JADE ... tok se je histerično dru 15 min, da mi je čist živc poču, pol pa ni hotu ne čaja, ne dude, ker se je tok razpizdu, da se tud pomirit ni mogu
no, pol sva oba zgubila vojno, zize ni dobil , je pa zaspal ob meni z dudo
pol se je pa ati javil, da bo ponoč vstajal in sva zamenjala strani postle
, sam kaj ko je bila že ob 2.00 budnica, pa bi takrat spet mogla z dudico probat pomojem, sam mi ga je dal na zizo, pol sva skupaj zaspala do 4.30, ko je pojedel drugo zizo in potem vaje do zjutraj z dudo, ki sta jih opravila z atijem... Ob 7.30 je bil pa že zajtrk... Pa če to ni za znoret
mater ej, dones dobi zvečer flašo, pa da vidmo. Pa če ne bo, grem jutri po kvas, prisežem, ker tole je pa tu mač
pol se pa sam še odselim, da ne bom odvajalnega joka poslušala, ker se mi kar srce trga, k tok vrešči... pol pa premišljujem, kakšne čustvene rane mu povzročam s tem da ga pustim jokat
Grem se umit, pa pojest, pa oblečt, pa še mal Žančka stisnit, pol pa delat
Nekak se mi dozdeva, da je začel ponoč viset na joški, ker čez dan zdej tolk manj, ker je GH, al pa čuti, da me ni, ker hodim delat
Dolenjka, no way, ne gremo še po sestrico oz. po genih bolj verjetno bratca, ker na kej tazga jaz sigurno še nisem pripravljena
sem se odločila za prjatlco, pol se bomo pa naprej pogovarjal, kako pa kaj, pa predvsem kdaj
_____________________________
12. Februarja ´08 je na svet prikukal moj zlati fantek Janez
8. Julija ´11 pa je dobil sestrico Izo in postal ponosni veliki brat