kako sva se z mojim spoznala...
z mojim dragim sva se spoznala v sluzbi... pred cca. 1 letom in pol...
ja, ja, vem, da je pri nama slo vse zelo hitro...
tedaj sva bila oba v fazi, ko si nisva zelela partnerja, saj sva imela bedne pretekle izkusnje, ki so nama odzrle zadostno mero energije... zato sva se le druzila, dopisovala, chatala, klepetala... skratka hodila sva skupaj na malico, pa popoldne kolesarit, pa mal sva se zvecer se poklicala, pa kaksen film sva pogledala... skratka druzenje je v roku 2 mesecev prislo tako dalec, da je bilo ze zelo cudno, ce se en dan nisva videla... no, in tko sva se druzila in druzila in meseci so minevali... bilo je ze vec kot 3 mesece odkar sva se spoznala...zgodilo pa se ni prav nic... cist old school...
... no in potem se meni ni vec dalo cakati na njegov prvi korak na poti k poljubu in sem ga nekega vecera (oz. noci), ko je odhajal od mene, na vratih kar napadla...
no, in pol se itak nisva mogla odlepit drug od drugega... no, in to bi lahko stela za uradni zacetek najine zveze... odtlej je bilo vse zelo intenzivno - vsak dan sva bila skupaj - v sluzbi, popoldan, zvecer, ponoci... veliko sva se pogovarjala, se spoznavala, se smejala, tudi prickala... kmalu sem se preselila k njemu... vmes je bilo se nekaj zivljenskih preizkusenj (kot so zdravstvene tezave), ki so naju le se bolj zblizale... skratka, odkar sva se spoznala, se imava super in se vedno bolj razumeva in ljubiva... in aprila bova dobila najinega malega soncka, ki sicer ni bil sedaj planiran, vendar je neizmerno zazeljen in ljubljen...
aja pa se tole moram povedati... usoda je pri nama definitivno imela prste vmes... sedaj ziviva (pri njemu) v bloku in vhodu, kjer so pred 30 leti ziveli moji starsi... ko so se preselili, sem bila jaz v maminem trebuhu... noro, ne!!!????!!!izmed vseh ulic v ljubljani, si najdem dragega ravno iz te...
... no, in tako moja starsa, ko prideta na obisk k nama, spotoma obisceta se sosede iz bloka ... hihihihiii