Končno si bom vzela nekaj minut za mojo porodno zgodbo.
Rok sem imela 4. avgusta. 22. julija sem bila na pregledu pri gin. in je rekla, da sem odprta 2cm in da je glavica že čisto nizko. Čez en teden, 29. julija je bila situacija nespremenjena. Veselo sem se še potepala naokoli. V četrtek sem šla k prijateljici, da mi naredi pedikuro, da bom lepa za v P, ko bo pač treba. Po pedikuri in obilni malici popijeva kavico in odločim se iti domov, da dam noge v zrak, so lepo otekale. Ko vstanem, sem imela občutek, kot da bi dobila
. Grem na WC in hecam prijateljico, da mi je morda odtekla voda. Ko dam hlače dol, pa tudi meni ni več do heca. Voda je bila namreč zelena. Ura je bila okoli pol 12h. Ker je bil mož na drugem koncu Lj, sva poklicali rešilca. Popadkov še ni bilo. Počakam v postelji, da prideta 2 prijazna fanta. Peš gremo iz 4. nadstropja, ker lifta pač nimajo. Hitro pridemo v P. Mož me že čaka. Priklopijo me na CTG. Popadkov še vedno ni. Grem k zdravnici in ta mi pove, da sem odprta 5 cm. Spet peš v lift in na depilacijo. Malo čez 13.00 sem bila v porodni. Prvi popadek sem začutila ob 13.30, sledili so šibki tam na 8 min. Ob 14h pride babica in ker sem se od sprejema odprla le za 1cm, so mi dali malo umetnih. Čez 4 min sem že predihavala prvega. Potem so sledili močni na 3 ali 4 min. Dvakrat sem vmes prosila za kahlico, me je tiščalo na vodo. Ko mi jo je tretjič dal kar mož, ni bilo nobenega blizu, pa pride babica, pogleda in reče: Ja saj mi bomo pa rodili! Sledita 2 popadka in že pobožam glavico našega
. Sledi še eden in naša Teja je zajokala. Sledilo je še šivanje, ki se mi je grozno vleklo, morda zato, ker me je šivala praktikanka in ji je zdravnica govorila, kje naj zabode
. Nato pa smo začeli uživati v tišini skupaj z očitom in malo Tejo, ki sicer ni bila tako mala. Je pa zlata, tako kot so vsi.
Torej je moja zgodba dolga 3,5 ure in neboleča, z izjemo zadnje ure, ki pa tudi ni bila grozna. Je bilo pri Tjaši precej bolj hudo, saj se dveh ur umetnih popadkov in samega rojstva male sploh ne spomnim. Zato me je bilo zdaj tako strah. Pa k sreči neupravičeno
.
Ker imam novega digitaca, moram še poštudirat, kako vam lahko pokažem našo princesko. Se bom potrudila, da bom čimprej.
Vsem, ki greste še v boj, pa veliko sreče in zgodb, podobnih moji!