se strinjam

jaz se tud nočem poročit, moj pravi da mu ni do papirja...tak da....rada se imava pa vseeno.

no tole zna bit res poceni... ce je tvojmu res edina ovira denar, potem mu predstavi svojo zeljo... in mu povej zakaj bi se porocila... ce bo se vedno za to da se nebi, potem nimas kaj... uzivaj v vezi dokler traja... sej se pa s poroko nic u bistvu ne spremeni... jaz npr zdej nosim njegov priimek (btw: porocila sva se nekako tako kot ti, le brez torte in 15ih svatov - midva sva bla sama s pricami), to je pa tud vsa razlika... ce veza funkcionira, potem je vse super... in se trudi, da bo to trajalo... jaz je naprimer svoje, nebi zelela za nic na svetu unicit, zato ker bi vztrajala na poroki... to mora bit pac obojestransko, drugace pac nic...

Nikjer ni vec takse. Vcasih ponekod zaracunajo potne stroske, ce sklene zakonsko zvezo izven uradnih prostorov. Pa se tega ne pocnejo obicajno.

No evo primer. Midva si nisva zelela velike ohceti. Nisva zelela met svatov in najina poroka niti ni bla zelja po nekih darilih ali denarju. Porocila sva se cisto sama s pricami - se starsev ni blo zraven, pa sva vseeno (kljub temu da sva bla proti), dobila pomivalni stroj, pralni stroj in se 1.000€ gotovine. Pa nisva niti se piknika mela, katerega sva mela v planu... Pa tud piknik ne bova nardila v ta namen da neki dobiva (ker tega ne marava), ampak izkljucno zato, da se poveseliva z najinimi prijatelji. Druzini bova spoznala sele ta petek...

Hotela sem povedat to, da sva se midva porocila prakticno zastonj, pa sva ob tem se zasluzila, kaj sele, da bi kej izgubila...

Torej poroka le ni tako draga stvar!

Enako. Pa sva vsem naročila da nič nosit, ampak sva vseeno od vseh dobila. Pa tudi midva še nisva imela piknika, pa sva že v plusu.

Se podpišem.

POzdravljena!
Tudi moj (sedaj že mož) ni bil ravno zagret za poroke. Sam prihaja iz "razbite" družine, vedno je rekel da se lahko imava rada tudi brez papirjev. Da tako ali tako nimajo nobene vrednosti (slabe izkušnje staršev...). Nasprotno se je na moji strani družina vedno tretirala kot vrednota in to tudi je. Sama imam z starši odlične odnose in tudi mami in oči sta po 38 letih zgleden par, ki skupaj drži v dobrem in slabem. Seveda se skregata, užalita, sta jezna drug na drugega a nikoli dolgo, znata se pogovoriti in rešiti težave. Vem da sta bila pred leti, kosem bila še najstnica v zelo težkem obdobju, a sta poglihala in kolikor lahko opazim, imata krasen zakon.
Skratka, da ne dolgoezim z mojim prihajava iz zelo različnih okolij, par sva že iz srednje šole.
Počasi je v meni izginila želja po veliki poroki, ustvarila sva si svoj dom, se zaposlila, dobila otroka.... ampak jaz sem si potihem še vedno želela, da bi bila z možem poročena, da bi imeli enak priimek, da bi si lahko rekli družina L.....   Mogoče čudno, ampak  meni je to veliko pomenilo. Nekega jesenskega dne, ko smo bili z malim navihancem v parku, je moj samo rekel: Veš, mogoče pa le ne bi bilo slabo, če bi se midva končno poročila. (takrat je najina veza trajala že 14 let). Najprej me je skoraj kap, potem pa sem rekla samo: A resno misliš??? No in tako se je zgodilo. Strinjala sva se, da nama ni do nekega načrtovanja, da ne želiva velike poroke in da pravzaprav tudi nimava financ, drugih pa ne želiva obremenjevati s tem. No in sva si privoščila skromen obred s pričami starši in starimi starši. Kasneje smo šli na pozno kosilo, poročno torto in to je bilo to. Moja mami in oči sta vzela najinega sinčka za najino poročno noč in to je bila še pika na I. Sedaj sva poročena že več kot leto. Res ni nič drugače kot prej, ampak zelo mi je  všeč, ko moj mož ponosno reče: MOJA ŽENA.  

lara;
skoraj kot bi pisala sama, le da sva midva skupaj 10 let in načrtujeva dojenčka.
Bojan se ne želi poročiti. Jaz pa zelooooo, mislim da je razlog tisto kar gledamo kot majhne štručke doma, in se straši takrat sploh ne zavedajo, kako močno vplivajo na življenja drugih. nekako želim biti poročena preden bi rodila, to mi je vedno predsatvlajlo ideal o družini. Se mi zdi da je vseeno ali sem poročena ali ne ko enkrat imam otroka, nevem nekako jo osebno doživljam kot proslava zakonske zveze dveh.
Ampak seveda so to odločitve vsakega posameznika.
Kar se pa stroškov poroke tiče, pa mislim da je to najbolj neumen moški izgovor, s katerim nam zaprejo usta. jaz vam povem da bom kar ustrajala, tolko časa da bom dosegla, sej sem ga kar precej omehčala, mislim pa da je za njega največji problem dejstvo da ne prenesem njegovih stršev in se boji da nam bi njegovi pokvarili poroko, sploh ker vem da sem za temo njegovi straši, kot tempirana bomba!!!

Punce ne se dat, pravico imamo do svojih sanj

Odgovor Mončici:
Tebi poroka pomeni eno varnost, ki je nisi dobila v otroštvu. Poroko pač enačiš s tem, da s partnerjem ne boš šla narazen oz. vsaj to, da obstaja manjša verjetnost, kot pa če živita skupaj neporočena. Fajn je, ker se tega zavedaš in ne siliš s to poroko na vse ali nič...In ker si njegove nezainteresiranosti za poroko ne razlagaš kot da te nima rad ali pa kaj podobnega.
Tudi jaz sem bila včasih ful proti poroki, mnenja sem bila, da je to brez veze, da so samo problemi in finančno breme in bla bla bla...potem pa sem se resno poglobila in ugotovila, da jaz poroko pa enačim z dolgočasjem v zakonu, z monotonostjo in pomanjkanjem strasti (tak zaključek sem naredila v otroštvu, ko sem gledala svoja starša...in mi je ostal vse do trenutka, dokler nisem ugotovila, da to ni nujno res, kot ni nujno res, da greš narazen, če se ne poročiš...)
Od takrat naprej se nisem več tako izogibala poroke...sedaj sem sicer še vedno neporočena, poroko misliva pa po vsej verjetnosti imet drugo leto za 8. obletnico...Ali pa tudi ne...resnih planov še ni...
V glavnem kaj hočem povedat: vsaki burni odzivi ali pa pretirane želje (skratka premočna čustva v zvezi s to temo) imajo svoje ozadje in po moje niso pravi razlog za poroko ali ne-poroko...To je treba najprej predelat in potem se je lažje odločit in sklenit nek kompromis.
To je moje mnenje.

< Sporočilo je popravil picola1 -- 18.8.2008 21:50:44 >

picola, se podpišem. Tudi jaz sem bila isto kot ti včasih strastno proti, ker se nekak nisem videla poročene, verjetno ravno zato, ker se mi je kot tebi zdelo trapasto, da bi vztrajal v nečem, če to ni to, samo zato, ker si to pred 20 leti obljubil... Kaj ti torej tisti papir pomaga?
Tako midva recimo nisva strastno proti (njemu je bilo vedno dokaj vseeno), vendar se nama zdi brezveze poročat, če nobenemu od naju to nič kaj dosti ne pomeni... Otroka imava, še eden je na poti in ne nameravava se raziti, to je vsem jasno, tak da nekega dodatnega zunanjega potrdila ne rabiva in bi nama poroka dejansko predstavljala samo stroške in kup neke organizacije, s katero se nama ne da ukvarjat. Da bi se šla samo poročit pred matičarja z dvema pričama, pa ne vidim smisla, ker nama papir nič ne pomeni in če bi se že morala poročit, naj bo vsaj žurka .

jaz se tud ne bi poročila. me celotna ceremonija sploh ne mika, njihov govor je pa obup. jaz bi se smejat začela zraven .

_____________________________

iz malega zraste veliko

Jaz sem isto mislna.....pa se nism

Jaz sem se pa hotela poročiti. In me je moj dragi kar moral, če me je hotel obdržati. Meni pač to nekaj pomeni. Sva pa imela zelo skromno in poceni poroko, ampak tudi zelo luštno.

Jaz mislim, da če en od partnerjev želi poroko, mu jo je drugi dolžan uresničiti - če ne mara ceremonij, če mu je škoda denarja, lahko tudi samo na matičnem uradu, brez zabave. Če pa niti tega ni pripravljen storiti za partnerja (če on to res želi), potem je pa gotovo nekaj zadaj.

Samo moje mnenje.

Hehe, enako bi lahko rekla, da če se eden noče poročit, potem ga drugi ne sme silit... Noben ni glede tega nič dolžan - en se pač prilagodi, če se ne strinjata. Midva na srečo se . Če bi mu res veliko pomenila, bi pa se poročila, enako on.

Meni je pa malo hecno kako se nekateri (predvsem moški) bojijo poroke pa zavezat se za vse življenje, otrok jim pa ni problema imet. Se mi zdi otrok veliko večja zaveza kot poroka. Pa by the way midva tudi nisva poročena, imava otroke pa že celo večnost se pogovarjava o poroki pa še nisva prišla do tega, da bi se dejansko spravila pred matičarja.

Mončica, po moje tebi zdaj poroka veliko pomeni ravno zato, ker njemu ne. Če bi njemu veliko pomenila, bi pa tebi bilo najbrž vseeno. S to razliko, da smo ženske pač bolj prilagodljive in bi se ti najbrž zato, da bi njega osrečila, poročila. Moški so pa pač po naravi bolj egoisti.

_____________________________

Velika rit je velika stvar.

Se strinjam - otroci so veliko večja odgovornost in korak kot poroka.

Ja, saj ravno zato pa ne vidim razloga, da bi se poročala, če že mava 

Samo mi je pa ravnotako hecno, da se noče poročiti nekdo, ki je otroka pa že naredil ...

Ok njemu poroka ne pomeni nič - njej pomeni ogromno. Če imata otroka imata očitno resne namene. In zakaj se ne bi on njej na ljubo poročil in ji pokazal tisto kar je že pokazal s tem, ko se je odločil za otroka. Da jo ljubi, da ima resne namene in da želi preživeti ostanek življenja z njo - to sklepam, če sta si že pač omislila otroka. Pa niti ni rečeno, da bo trajalo celo življenje, ampak v tem trenutko to morata verjeti sicer ne bi imela otroka, ane?

Ja, ti tako razmipljaš, ker si ženska. Ker ženske pač logično znamo razmišljat.

_____________________________

Velika rit je velika stvar.

Sam a niso pa moški pač tisti, ki kao manj komplicirajo?

Hehe, ja, saj manj komplikacij maš sigurno, če se ne poročiš .
Je pa res, da se mi zdi,d a se vseeno večina moški poroči - ženam na ljubo...

Pri nas je bilo glih kontra.

_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________

Čisto zanesljivo .