maruškaš, nisem moški, ampak meni se zdi brezveze zdaj nekaj obljubljat, če je itak že vse jasno, ker sva se odločila za otroka. Ne zdi se mi potrebna poroka. In če nekaj ni potrebno in mi to ni nek gušt in luštno, kot recimo športat;), potem tega pač ne počnem. Stvari, s katerimi imam komplikacije, se lotim samo, če vem, da jih rabimo. Mami sem morala to tudi parkrat razlagat: da če ni nobenega razloga za in nobenega proti, potem se pač ne vržeš v to organizacijo, če ti to ni užitek.

mogoče se mu zdi poroka nepomembna in ne razume, zakaj si je ona tako želi, če je itak jasno, da bo ostal z njo. Bi rad, da mu verjame brez ceremonije, ne vem?

Nanašalo se je na tvoj stavek o ženski in moški logiki ter ter predpostavki, katera je bolj "prava".

Meni je dovolj, da me ima neizmerno rad, da me spoštuje, da spoštuje mojega otroka in seveda midve njega, da imamo skupne načrte za prihodnost, da sva sorodni duši, da smo radi skupaj, da je "to To", poroke si pa ne želim tako zelo,... če nekoč bo, pač bo, trenutno pa mi je zgoraj napisano najbolj pomembno


_____________________________

Nekoč sem sanjala,.... zdaj živim svoje sanje <3

Moraš mu prikazat tud praktični vidik tega, da je nek par poročen.
Prvi je ta, da ni treba hodit priznavat očetovstva in ti to vse avtomatsko uredijo. Ko greš na dopust se vsi enako pišemo in nimamo težav na carini še in še je prednosti in poenostavljenih zadev. Sploh pa mi je lepo, ko smo mi Oblakovi recimo in se lahko podpišemo na kartico štrije Oblački in ne recimo trije oblački in mami. To so nekak razlogi, da sva midva poročena. Poroka je bila sanjska, pa čeprav brez kompliciranja. bila pa je tud biznis, saj se je nabralo daril za eno lepo kuhinjo.

Hehe, no, saj toliko otrok pa tudi ne bova mela, da bi lih vsako leto hodil podpisovat očetovstvo (zdaj izjemoma dve leti zapored). Meni je pa ravno to luškano: za vsakega sproti se lahko odloči - sam - ne pa da je to avtomatsko. Tak mi je simpatično - da vsakič ve in to podpiše, ker sam ve, da je res, ne pa ker sva enkrat pred davnimi leti rekla, da bova do konca skupaj.

priimka bojo meli otroci pa kar oba, pa ni problemov na carinah. Kaj pa vem, mene s tem še ne bi prepričal . Povej še kak razlog, pa si mogoče premisliva

Glede daril je pa problem po moje to, da jih rabiš takrat, ko se skup vseliš oz. začneš živet skupaj. Če hočeš to prej probat (kar se mi zdi pametno) predno se poročiš, potem vse, kar rabiš že imaš pred poroko in ti potem nič ne pomaga. Če pa se poročiš predno živiš skupaj, se mi zdi pa riskantno - ne veš, če boš na koncu sploh rabil vse to, ker ne veš, kako je živet s tem človekom... 

Pozdravljeni, no pa še sama zapišem svoje mnenje, ker sem se precej spoznala v pripovedi. Priznam, nisem razmišljala o poroki, ko pa sva začela živeti skupaj, ustvarjati in se "gnezditi", pa pravi moj , da sem postajala drugačna in preden bi začela s kakšnimi vprašanji, me je zaprosil. Nepozabno in lepo. Kasneje sem mu priznala, da sem si želela tudi ta konzervativen, smešen in brezvezen papirček in sem v sebi dejansko razmišljala ali bo vprašal ali ne? Sam pa je priznal, da je bil po par mesecih najinega skupnega gospodinjstva tako navdušen, srečen in prepričan v naju, da je zbral pogum. No, pa je minilo že 20 let. Še vedno je .

Razmišljam tako, če je eden za, drugi pa proti, ker misli, da je to nepotrebno, ni razloga, da poroke ni. Tistemu, ki je za to namreč nekaj pomeni, drugemu pa tako ne. Volk sit in koza cela.

Pa lahko danes napišem kakšno juhuhu novico; pred kratkim je padel kolegialni pogovor ob večerni pijački, kjer se je mladina razčvekala o porokah. In je najprej na mojo žalost začel eden izmed "zaklanih" govoriti, da se ne bi nikdar več poročil, ker je dal za poroko toliko denarja, da bi si komot stanovanje preuredil, tako sta morala pa še 3 leta v šparovčka metat. Moj pa me pogleda, me poboža in reče; midva bova imela itak tako malo, simpatično porokico  Kar poletela sem znotraj, čeprav sem mu samo pomežiknila in mu dala I'm all your pogled.

Jst sem tudi imela neka obdobja, ko sem si strašno želela poroke, ampak zdaj vidim, da tako kot je, je čisto v redu. Že vrsto let precej fino fu(n)k-cionirava   in nič nama ne manjka... vem, da mu ni do poroke, nikoli se pa niti nisem poglabljala zakaj ne...

_____________________________

This will take some time depending on
your operating sistem and hardware.
(plačano oglasno sporočilo).

 zanimiva tema... midva sva se pa poročila, da bi dobila denar.
 boste rekli: jaz drugače nisem dobil štipendije, ker starši niso hoteli dat odločb o dohodnini.
Sem pa poskrbel za prvovrstno presenečenje na matičnem uradu in čez 6 meecev še na cerkveni poroki. Prevzel sem ženin priimek . Pa so vsi debelo gledali, potem pa izjavili: "Ja, zakaj pa ne."

Je pa bila poroka točno takšna, kot sva si jo oba želela, brez kiksov in neljubih dogodkov.
Res pa je, da stane okrog 2000€, če si zmerno skromen pri 50 povabljenih. (no vsaj pred 4 leti je stalo toliko)

Če bi me vprašali, če bi se še enkrat poročil, je moj odgovor: "Seveda, takoj, a kar zdaj?" samo zaradi žurke...

LP

_____________________________

Vsak dogodek je pozitiven iz določene perspektive.
Neli se je to poletje naučila plavat brez rokavčkov...
Rea pa se potopi pod vodo in vstane z nasmeškom...

kako da ste se odločili, da mož prevzame vaš priimek? kar tako ali ker mu je vaš ljubši?
samo vprašam

Pri nas sem se jaz odločil, ker mi je njen bil všeč, svojega sem pa sovražil... (nesporazumi s t.i. starši v otroštvu, pa še ime imam po kvazi očetu)...



_____________________________

Vsak dogodek je pozitiven iz določene perspektive.
Neli se je to poletje naučila plavat brez rokavčkov...
Rea pa se potopi pod vodo in vstane z nasmeškom...

Moj fant se tudi noče poročit - ne vidi smisla v tem...Pa je bil nekaj časa izgovor, da preveč stane - sem fotru rekla, da je v navadi, da od neveste starši plačajo poroko in je bil čist za to  Pa ni zaleglo. Pa sem mu "grozila", da se bo otrok pisal po meni, kao da ne vidim razloga, zakaj bi se jaz morala drugače pisat. Pa ga ni ganilo...Itak da se sin zdej po njemu piše  Pa je bilo še par izgovorov, na katere sem vedno našla rešitev, ampak kaj čm...če noče noče...mogoče se bo z leti "spametoval" in uslišal moji želji

_____________________________

Žiga je car!

Hehe, včeraj sem gledala en film (mala je bila čisto crknjena, ker ponoči ni spala in se je hotela samo cartat, nič igrat in nič spat, samo v naročju bit in je bilo res idealno za en blesav film;) in sem bila še bolj srečna, da nisva poročena... Koliko živcev gre za to, da dobiš ta papir... Vsi rečejo, da bojo meli na izi poroko in da ne bo šlo nič živcev, pa nobenega takega še nisem srečala, ki bi bil ves sproščen in zadovoljen par dni pred njo . Vsi so živčni...