ne, nč mi ni zabavno, brezskrbi. in sem že povedla - tud sama sem kadila, tko da točno vem kako in kaj in se komot delam pametno. ker sem kadila ko turek, strastno, ma v življenju nikol mi ni na pamet padlo da bi nehala, ker sem v kajenju resnično uživala. pa sem se z istimi flancala, kako je v nosečnosti boljše postopno in kak šok in bla bla. dokler nisem zanosla. zato vem, da se da brez problema. ker če sem jaz lahko, pol lahko če že ne vsaka, pa vsaj večina. in je bla pol situacija, da je bla Ula ful mejhna in lahka, so sumli zastoj v rasti, pa da je posteljca slaba itd. in so me vsi zdravniki spraševali, če kadim, pa se jim je na frisu vidlo, da mi ne verjamejo, ko sem rekla da ne. in sem se sekirala že tko, pa dostkrat razmišljala, da hvalabogu, da sem bla tolk, da sem nehala.pa če je mogoč krivo to da na začetku, ko nisem vedla za nosečnost, sem še kadila. čeprov sem sumila in kajenje zgledalo tko, da sem trikrat dnevno prižgala čik, nardila dva dima in ugasnla, ker me je žrlo kaj pa če sem noseča. no, na koncu je blo vse ok z Ulo, posteljca normalna za 41 tednov, vsi oni sumi so se pokazali za neutemljene. lahko pa bi blo drugače. in lahko bi še zmeri kadila.
tko da ne zajebavam in ne provuciram, ker sem si skusla en delček tega, strahu in vsega. in tko pač je. realnost. a bi blo boljš, če bi te po glavi pobožala in ti rekla ja, sej nič hudga če kadiš, sej jih velik, pa je vse ok. kr prižgi enga, da ne boš živčna

če pa sama veš da ni tko.