še dobro, da si to ugotovila... drugače pa tukaj malo preštudiraj, da ne boš spet imela kakšne takšne cvetke: http://sl.wikipedia.org/wiki/Kot 

Upaj, da mu bo njegova "igrača" zanimiva tako dolgo, kot v tem postu ( kot otroku nova igrača ). On se je itak že odločil, da si ga kupi - pusti mu, da uživa (saj ga poznaš in, če reče, da bo vozil po pameti, potem veš že iz izkušenj - ali naredi to, kar reče, ali ne.
Nekaj časa boš živela bolj stresno, potem pa mogoče še tebe premami želja po motorju.

P.S. harmonika pa mu itak ne bi pasala


_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

Bagi, kako te razumem.  Moj bivši fant (ja, prav motor je temu razlog) je bil tudi zagret motorist. Doživel hudo prometno nesrečo z motorjem. Padel v grapo, zraven vode... če bi z glavo padel v vodo bi utonil nezavesten, pa če ga ne bi videli tamkajšnja mularija in poklicali rešilce bi bil tudi danes pokojni. Tako pa je dobil kup šivov po glavi in vsem telesu. Preživel po čudežu. A kaj ko je prišel še na pol živ iz bolnice (ko je še hodil na rehabilitacijo) je že kupoval nov motor. In sem mu rekla, da ne mislim vsak dan čakati na klic, da ga ne bo več nazaj... In zaradi tega so se najine poti razšle. Doživel je še eno nerečo, ne tako hudo kot prvič, ampak še vedno ga ni izučilo ničesar. Žal.
Sedaj sem poročena, mamica in če bi si moj mož omislil samo Tomos-ovo prdalico ali skuterja, bi poklicala cigane in ga jim dala za staro železo ali karkoli bi hoteli z njim.


_____________________________

Pameten si, če verjameš samo polovice tega, kar slišiš.
Genialen, če ugotoviš, katero polovico.

Ta Aprillia je Haypermotard varijanta oziroma supermoto, lahko te potolažim da ne dosegajo hitrosti 200+ in da je v ovinkih bolj vodljiva ko marsikateri super sport motor. Odpušča marsikatero napako ki jo pač voznik naredi - meni se zdi dobra izbira. Sekirala bi se lahko če bi ti domov pripeljal ka SS (super sport - plastičarji) motor z 180 konjiči in končno hitrostjo 290-300 km/h.

S fantom sva oba motorista in imava vsak svoj SS motor, ko je adrenalin na višku se zapeljeva do Grobnika (Rijeka) se znoriva in pol je spet za pol leta mir.
Predlagaj dragemu da spremlja dogajanje na tem dirkališču ter se udeleži kakšne spretnostne vožnje in na koncu tudi treningov, medicinska pomoč je tako zraven če se bog nedaj kaj zgodi. Hočem ti povedati da lahko ob njegovem hobiju uživaš tudi ti saj greste spotoma do morja pogledat in je hkrati tudi družinski izlet.

Pred nekaj leti sem sama preživela zelo hudo prometno nesrečo in bila na bolniški dobre 3 leta. Vendar tako pač je v svetu motorizma bom vedno saj je to del mojega življenja (ko enkrat začneš ne moreš nehati). Po mojem mnenju mu motorja neboš mogla zbiti iz glave.

Sedaj s fantom načrtujeva poroko in otročke zato bova na spomlad motorje prodala in si kupila kakšnega potovalnega, udobnega, varnega tako da se lahko normalno zapelješ kam na dopust. Mogoče bi bilo dobro če mu predlagaš kaj potovalnega (Honda Varadero) pa bosta oba uživala, otročke pa tisti čas naj pomerka babi

To je samo moje mnenje na tvoj problem

dr. looney, mogoče??

Ne, vem pa katera je dr. looney na motosvetu. Jaz imam tam drugi nick

Z besedami ga boš zelo težko prepričala, da to ni dobra odločitev.
Mogoče ti predlagam, da se peljete enkrat na kopanje v Laško, namreč tam je ogromno mladih, ki so na rehabilitaciji po prometnih nesrečah z motorji. Kaj vse vidiš tam... Mogoče ga pa to le odvrne.
Ko sem bila jaz tam in gledala "te reveže", me kar srh spreleti, ko samo vidim motor...
Pa srečno!

Bagi, po moje, če si to tako zelo želi, je BV da mu braniš. Ja, mene bi bilo tudi strah kot sto vragov, ampak bi stisnila zobe pač zavoljo sicer dobrih odnosov. Kaj pa vem no, kar ti je namenjeno, ti je pač namenjeno.

aha... sem takoj na dr. looney pomislila

ja, jaz tudi tam nimam tega nicka

Jaz pa nimam problema, imajo ga pa vsi ostali .

Za rojstni dan sem vd možu podarila izpit za motor in zdaj ga zaključuje. Toliko časa je govoril, da bi ga rad imel in tako je navdušen nad vožnjami. Jaz ga poznam in vem, da ima glavo na svojem mestu in bo vozil pametno.

Težave pa so delali njegovi sorodniki, ki se nikakor niso želeli "pridružiti" darilu. Ker, joj, z motorjem se pa že ne bo vozil, saj se bo ubil. Njegova mama je čisti paranoik glede ceste in dela traparije. Če sliši kje po radiu, da je bila nasreča, ga nujno pokliče in vpraša, ali je z njim ok. No, naj le preveri, ampak kadar smo v avtu, je to moteči element. In ko se vozimo na morje, med potjo nekajkrat dobomo SMSe v stilu "kako se vozite" in "ali ste že na trajektu", nekaj km pred ciljem pa nujno še klic, ali smo že tam in zakaj nismo poklicali. Skratka, ne dojame, da se lahko voznik zaleti, če med vožno odgovarja na telefone in sporočila.

Pa bi človek še razumel, da mamico pač skrbi. Če ne bi ista mamica temu istemu otroku, ki je zdaj že dolgo odrasel, pri 10 letih (kar precej prezgodaj, kajne?) kupila moped in pustila, da se brez čelade z njim vozi okoli. In če ga ne bi, ko so bili starši nekega dne pijani v gostilni, poslali pri 14 letih domov po avto, tako da je šel prvič (in zadnjič) s ceste z avtom pri 14 letih .

Un zdaj, ko ima gospod res v glavi "pošlihtano" bolj kot kdorkoli izmed njih, jih skrbi, da bo z motorjem norel

_____________________________

Cvetim...

Evo podobna situacija pred meseci -  http://www.ringaraja.net/forum/tm.asp?m=2622445&mpage=1

Pa še copy mojga posta iz te teme.....

Drage moje....Najlepša hvala za vse poste, vaša mnenja,.....
No zadeva je taka, da sem še zmeraj srečno poročena .

Odkrit pogovor marsikaj reši. Motor je še vedno pri hiši in bo tudi ostal. Vozi se ne. Čelado gre kupit naslednji teden, potem pa na ure vožnje v avtošolo. Sam je tudi rekel, da bo šel na ure varne vožnje, da se bo res naučil. Hvala bogu ni tak, da bi probaval svoje meje. Dobro ve, da obstaja Grobnik in če se bo želel kdaj "spihat", je rekel, da bo šel tja. 

Vglavnem...bistvo mojega zakona ni da se bova omejevala, postavljala ultimate, ampak da se partnerja sprejmeva drug drugega takšna kot sva. Sicer nam marsikdaj kaj na partnerju ni všeč (reakcije, hobiji,....), ampak zakaj jih imamo rade? Zaradi hobijev, ali zaradi tega kakšni partnerji so, kakšni očetje??? Še vedno me bo strah, ko bo kam šel, ampak mu zaupam.  

 
Dejstvo je,da ne maram motorjev, ampak dejstvo je tudi to, da ljubim svojega moža.    

Da dodam....

izpit je naredil kmalu po nakupu motorja. Vozi se bolj poredko. Včasih cel teden nič, ker ni časa, včasih gre z motorjem na kak sestanek, včasih po sladoled zvečer na pumpo, ko ga jaz pošljem.  Včasih gremo kam na izlet on z motorjem, midva pa z avtom.

Itak, da me skrbi, ampak po drugi strani, pa ne razmišljam o tem, kaj vse se mu bo zgodilo na cesti, ker če ne bi lahko sedela doma in si grizla nohte, ter živčno čakala.


< Sporočilo je popravil tinkatonka -- 5.9.2008 9:53:03 >

_____________________________

Ponosna mamica Aneju in Jakobu.
--------
Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje.
(T. Pavček)

+
+a ga bi zapustila tudi. če bi se ponesrečil z avtom?? In bi po okrevanju kupil nov avto?


Tudi moj je motorist. Je tud že imel nesrečo zt njim. PA mu ne mislim prepovedat motorja, ker tudi on meni ne prepoveduje željenih stvari.


_____________________________

*prvič smo naredili enega otroka
*drugič smo naredili dvojčke
*sedaj se sploh ne upamo več delat otrok, da ne bodo
slučajno trojčki:))

Če te zanima še kaj piši na ZS.

Lp Tina

< Sporočilo je popravil tinkatonka -- 5.9.2008 9:54:12 >

_____________________________

Ponosna mamica Aneju in Jakobu.
--------
Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje.
(T. Pavček)

se strinjam z napisanim, garancija ni za nič, tudi če greš peš v najbližjo trgovino

Ja hvalabogu ne ampak ravno tako se lahko zgodi mogoče ravno takrat ko najmanj pričakuješ.Sicer pa če mene vprašaš bi tudi bila proti temu...čeprav se rada vozim z motorji sama.Upam,da bosta uredila,da bo volk sit in koza cela.

Hehe, spletka, če ti je kaj lažje: nisi edina, moja tašča tudi ves čas preverja in kadarkoli gremo na kako daljšo vožnjo, moramo nujno poklicat, ko pridemo, sicer je cela panika . Zanimivo pa, da ne kliče, kadar gre lubi sam z avtom na teren, tega navadno niti ne ve.

Bagi, če si tako zelo želi motor, mu ga verjetno ne boš preprečila nakupa, ker ga imaš pač rada, je pa prav, da mu poveš, da ti pač ni prav, ker te skrbi. Skratka, jaz bi naredila kot kerensa - pod določenimi pogoji in če se jih ne drži, leti motor iz hiše. Če bi si zelo želel motor, mu ne bi branila, vendar pa bi zahtevala, da se drži pravil in vozi previdno.

Kar se tiste debate o varnosti na motorju/avtu/letalu tiče, pa dovolj povejo statistike. Ja, seveda se ti lahko svašta naredi tudi na sprehodu z vozičkom, vendar je pač verjetnost 1:10000000000000000000000000000, na motorju so pa cifre precej drugačne. Saj ljudje preživijo tudi skoke iz pečin, pa vseeno nikomur ne pade na pamet, da se bo šel dol metat, ker pač vsi ne umrejo...

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Bolano..........

Jst tut ne

BAGI razumem te. Tudi moj je motorist. Letos si je kupil novega BMW 1200 in nimam kaj. Moj jok in stok ni pomagal. Ni blo drugega kot da se z njim vozim. Še predenj se je začela sezona sem si pa knjigo prve pomoči kupila in obnovila znanje, ker nikoli ne veš kaj pride. Tako pač je. Vem da ko sva se prvič skupaj peljala z novim motorjem, da sem še zjutraj na netu brala da se je prejšnji dan smrtno ponesrečil en fant iz naših koncev. In kasneje pokličem prijateljico in mi pove da je bil moj znanec, ki leto starejši od mene. Mene je takrat tako stisnlo pri srcu. Samo tako je življenje. Upam le to, da ko pridejo otroci bo dal motor vsaj za nekaj časa na stran.

_____________________________

Za cilj si vedno izberi luno. Saj če padeš še vedno pristaneš med zvezdami.

nism čist vsega brala priznam...sam povem svoje mnenje.

moj ma tud rad te zadeve, motorje in to. ko sva se spoznala je bil lastnik kroserja, s kolegi se je ob nedeljah fural okoli...tisti kroser ni bil več dolgo pri hiši ker s kolegi so se furali ob vikendih, sedaj pa sem tiste vikende zasedla jaz...in ni blo več enga časa.

pa je menjal in neki menjal, lani mu je zadišal 4kolesnik. fuuul zadišal. meni pa seveda fuuuul smrdel. in je rabo zelo dolgo da sm rekla da dobro no, vzemima enga pocen..o njegovi sreči da sm koncu privolila nebi govorila
pa sva pol res vzela enga...ki sploh ni bil tko pocen
ne vem, zdaj ga mava dobro leto, mava ta velik kufer gor, oblačila sva si kupla...edin mal sva ga užgala ker sva kupla sam enga. ker je velik boljš vozit kot pa zadaj gor sedet. letos sm menda se pelala sam enkrat, ker sem pač potem zanosla, ampak se že ful veselim pomladi.

je pa tako da ne vem...je neko medsebojno razumevanje in spoštovanje med nama.  zelo zelo si je želel motor oz. 4kolesnika ampak vseeno je šel v nakup šele ko sem rekla da ja. in me je razumel in obljubil da bo vozil pametno.
je pa tud res da sem sama popustila ker vem da njemu to pač velik pomeni. v tem uživa, je njegov hobi in vozi pametno. in pol res, zakaj ne.
vem da bo s tem okužil tudi najinga sinka-razen če bo pupa, in me tega ni zelo strah, ker bo to njegov otrok in verjamem da bo ravnal razumno. že sedaj če pelje kakega otroka, pelje počasi in zelo pazi.
vem da bojo stvari mogoče drugačne ko bo dete dejansko rojeno ampak vseeno.

tu je potrebno malo zaupanja. in spoštovanja.
saj če veš da bo vozil varno in da ne bo igral heroja...
ne vem, probajta, mogoče mu na konc koncev sploh nebo tako všeč se samemu vozit naokoli.

Bagi, naj si ga kupi, ker drugače mu bo to vedno ena taka blazna, neizpolnjena želja, po kateri bo vedno hrepenel in nekaj v njegovem življenju ne bo izpolnjenega.
Naj si ga kupi, saj potem bo videl, da tebe vsakič skrbi, pa da vas pušča same, ko bi lahko bili skupaj, pa mu ne bo toliko do vožnje. Samo za tisto piko udret ..., za tisto, kar mu predstavlja izpolnitev ene praznine ali česa že. Mora probat, da bo videl, kako in kaj.

Upam, da bo to približno tako, kot ko sta moja znanca šla "živet" v Avstralijo, ker je ona bila tam rojena, starše ima tam, tu je preživela kakšnih 20 let, 10 pa v Avstraliji. In njena večna želja je bila, da gre enkrat živet v Avstralijo. Ni imela miru tukaj, notranjega miru. Vleklo jo je tja. No, in sta z možem popokala, prodaja vse, kar sta imela, pobasala otroka in šla "živet" v tako zaželeno Avstralijo. In glej ga zlomka, čez pol leta so se vrnili domov. Z novimi spoznanji, da nikjer življenje ni tako lepo kot doma. In zdaj nje ne vleče več tja. Je srečna tukaj, z možem, otrokom, življenjem, ki ga ima tukaj. Če pa ne bi probala tistega živlenja tam, o katerem je vedno sanjala, pa bi ji vedno ostalo tisto sanjarjenje o nečem neizpolnjenem ... tisto nekaj, kar bi lahko, pa ne, ker ...

_____________________________

Velika rit je velika stvar.

kakšen model pa ima? Enduro se pravi potovalnega ali cestaka? Sprašujem zato, ker si mi obudila spomine, midva sva imela Aprilio Caponorda Enduro stil, se pravi, potovalni fotelj sem jaz temu rekla.

No, da se držim teme  jaz sem prepričana, da se ne bo šel idiota in divjal naokoli, se postavljal na zadnje kolo itn., motorčino bo imel za svojo dušo, da ga bo božal in glancal itn.
Pri nama je bilo tako, da sva začela z Aprilio, jaz sem v času Aprilie zanosila, tako da si je kupil manjšega BMW, potem ko sem bila brez trebuha spet presedlal nazaj na enduro stil in  potem prodal. Zakaj? Ker se mu je bilo brezveze samemu vozit naokoli
Ne vem, jaz ne bi komplicirala. OK, bi popenila recimo zdaj, ko imamo finance na najgi in bi mi  prišel z predračunom ali celo motorjem domov, drugače pa ne, itak si bo kmalu premislil.

vem vem, zate že vem

kaj vidva imata že drugega otročka?