Ko smo živeli v bloku smo bili 4je.Imeli smo 42 kvadratov.Otroka sta imela svojo sobo ,midva svojo spalnico,kuhinja je bila z jedilnico in to je to.Bilo je majhno ampak meni ne pomeni dnevna soba nič,če otroci nimajo svoje sobe.Za tiste obiske pa so pač sedeli na stolih,ne pa na sedežni.Bili pa smo srečni v majhnem,ZATO IMAMO TUDI HIŠICO MAJHNO .

Oprosti ampak nič ne talajo.Mi smo bili v občinskem stanovanju in je bila najemnina visoka glede na to, da naj bi bilo včasih-socialno.Glede na to je to denar ,ki ga mečeš čez okno,sedaj pa sva v hišici in plačujeva banki, ampak čez nekaj časa ne bo več plačevanja in hišica bo najina,se ti ne zdiDrugače pa te nihče ne brani,da bodi tudi ti kvazi socialec,če misliš da je tako fino.Ne obsojat ljudi ampak jim pomagaj !!!!!!!!Imaj 450 eur plače pa si  iz najemniškega stanovanja kupi stanovanje.Če ti uspe svaka ti čast .Ni te pa ničesar prosila ampak je samo malo rabila podpore nekatere pa bum po siromaku.Žalostno res



< Sporočilo je popravil TRIŠ -- 25.9.2008 9:36:10 >

ja res so drage najemnine, pa za 450 e, moja znanka oddaja stanovanje v hiši- pa je samo dnevna 25 kvadratov, pa jedilnica, kopalnica, spalnica ,dve otroški sobici pa pride 650e s stroški,....pa naj si nekdo najame tako stanovanje s 450e, kaj pa položnice, pa hrana, bencin.....pa otroci....verjamem da je velikim težko, pod takimi pogoji živet.....

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Sranja s kvadraturo (in še s čim) sem zdaj sicer rešena, ampak leta nazaj smo pa v ENI SOBI, BREZ VODE IN OGREVANJA, živeli jaz, moj (zdaj že bivši) mož, najin sin, moja (zdaj že pokojna) mama in njen (takratni) partner... imeli smo skupno kopalnico s še 19-IMI STANOVALCI istega nadstropja - z njimi smo si delili ne samo umivalnike, ampak tudi WC in ENO TUŠ KABINO... peesda, pa smo vsi preživeli oz. ni nihče umrl zaradi tega... pohištvo?... dva raztegljiva kavča in otroška posteljica... in je ostalo prostora točno še za dve omari (enojni!), mizo, dva stola (jedli smo izmenično) ter štedilnik in hladilnik v kotu... TV je bila našraufana na zid, otrok se je igral ali v posteljici ali pa na enem nezloženem kavču... v slednjem primeru smo ostali lahko samo sedeli na zloženem ali pa pri mizi, ker nismo imeli kje hoditi... dobesedno... računalnik je bil na kuhinjski mizi in ko sta dva jedla, je bila tipkovnica na monitorju... o vseh ostalih improvizacijah rajši ne bi.

Tako, da - ne jamrajte, lepo vas prosim... nimate za kaj.