zaradi brata, ki ni kriv, da je njegov oče butec.

_____________________________

Assumption is mother of all fuc*k*ups.

Nimam pojma, kako bi reagirala ... Verjetno bi upoštevala mamino željo..Je pa res, da moja mama nikoli ne bi naredila ničesar, kar bi meni škodovalo...
Če bi me ti ljudje tako prizadeli kot so tebe, ne bi želela ničesar od njih. Pod pogojem, da bi bila brez otrok in finančno neodvisna. Če bi pa imela otroka in bila v finančni stiski, bi pa pobasala denar brez razmišljanja.

Glej, saj itak sama globoko v sebi veš, kaj ti je narediti.. Postopaj tako, da te ne bo žrlo. Tako familijo pa tudi steraj nekam ..

_____________________________

ROŽICA

špelin, če je polbrat fejst poba in rabi stanovanje, izplačat te pa ne bi mogle kar tako, ti pa si kolikortoliko preskrbljena, potem mu jaz ne bi hodila v zelje.
Če ti ta denar rabiš, pa se zmeni z bratom, saj v tem primeru bo gotovo razumel.
Če sta oba preskrbljena, potem bo verjetno tudi on za, da ti izplača nujni delež - ni treba, da ga zato vržeš iz stanovanja, lahko recimo ti dobiš avto...

Me pa zanima nekaj: kaj pa če človek sestavi oporoko, v tem primeru še vedno veljajo ti nujni deleži? Nimam pojma o teh stvareh namreč.

Kar se mene tiče, vem, da bo mami svoje zapustila sestri, ker pač "ne zna poskrbet zase", beri: se ji ne da hodit v službo , tako pa bo lahko živela od tega. Oče bo svoje dal na 3 dele. jaz se zaradi denarja ne bom kregala, kakor bo, bo, saj smo že veliki .

Se pa strinjam z Rožico, če bi bil v moj otrok v stiski, potem me briga za vse skupaj in bi pobrala, kar bi se dalo - kdor ne bi razumel, itak ni dober in me ne mara, tak da me zanj ni treba skrbet.

ronja, oba s polbratom sva približno enako preskrbljena. Če bi bil on v riti in potreben financ, bi vse pustila njemu, sploh ne bi bilo dileme.

Potem se pa zmenita, saj je ok poba, praviš. Poveš mu, da ne zahtevaš nič velikega, da pa bi tebi enako kot njemu pač kaj prav prišlo in če mu je ok tako, da recimo ti dobiš avto, on pa stanovanje. Fajn je, da mu ni treba prodajat nečesa, česar sicer ne bi prodajal, da mu pač ne zakompliciraš življenja, če tam živi. 

Hja, odvisno še od nje: jaz vedno tehtam, ali se nekaj splača glede na to, koliko bom imela s tem problemov in izgubila živcev: če se da vse zmenit, tak ni problem. Če so ljudje zoprni in zahrbtni, pa pogledaš, ali ti tisti denar pride tako prav, da se splača bockat z njimi. Ker duševni mir je tudi nekaj vreden, ne samo principi...

Pripada definitivno ti, to ni vprašanje, vprašanje je, koliko bi se morala ti trudit zanj - torej tudi tvoj čas in živci so nekaj vredni - lahko bi bila vsota recimo tako mala, da bi jo že 3x zaslužila v času in z energijo, ki bi jo pustila na raznih sodiščih...

Če nekaj rada delam, se ne sekiram, tudi če je zelo ušivo plačano in delam skoraj zastonj. So pa stvari, ki jih ne bi delala za noben denar (če ga ne bi nujno rabila za kako operacijo za otroka, lubija,... recimo, v tem primeru bi delala dobesedno vse). Tak da to pretehtaj, ko bo prišlo do tega (nekak računam, da boš ti vseeno preživela svojega biološkega očeta ).

Jaz se ne bi odpovedala nujnemu deležu niti pod razno. Sploh pa , če bi mati in brat imela do mene grd odnos. Zakaj bi se odpovedala nečesu kar ti pripada, zato da se bi ti drugi smejali v hrbet? Zahtevala bi, da me izplačajo ali pa bi svoj delež prodala kakšnemu lastniku, ki bi jih še bolj jezil. (V primeru, da gre npr. za del zemlje).

   Jst sm se odpovedala in so me tudi vsi prepričevali da se ne, ampak dejstvo je, da jst to gledam tako...Moj oče je obe s sestro peljal pred notarko z dvema pričama in to izvedel na svojo pobuto-Mislim, da če človek ne želi, da karkoli njegovega ostane njegovim edinim otrokom in gre vse Ukrainki je pol to jasno, ko beli dan. On se je osramotil in ne jst in še una notarka mu jih je enih par takih spustila da je sam gledal, ko eno tele. Mene ne zanima in nisem mu hotela dat zadovoljstva, da mu rečem, da jst tega ne bom podpisala-zakaj? Zato, da bi si želela kak njegov EUR, ki bi bil še preklet.
Nimam potrebe imet neki njegovega, ko ga ne bo več če se njemu zdi to prav in še boljše-zdej sam še čakam da se naju odpove...je že na dobri poti-sam itak nimam več njegovega priimka tko da ni panike...
To so boleče stvari in ti sama najbolje veš kako in kaj. Jstsm ti povedala samo svojo izkušnjo z razdedinjenjem...tko, da to je kar se mene tiče. Njegov denar si lahko vtakne nekam! Če bi pa bilo to premoženje če od mami-pa da nje nebi bilo več-e tam bi se pa odvijalo drugače-zelo drugače!!!

Jaz BI SE ODPOVEDALA VSEMU. Klinc jih gleda....nej majo...men se ne da kregat. Če so sitn pa nej bojo.

Tudi jaz sem pred podobnim vprašanjem. Se odpovedati ali ne.
V otroštvu smo zelo skromno živeli. Oče nas je vse mamo, mene in brata psihično maltretiral. Mamo tudi fizično. Živeli smo ne skromno ampak precej revno samo z mamino plačo in z njo celo delali hišo. Sestra se je poročila, ko sem bila stara 10 let in takrat je skrb za družino (starejšega brata in očeta )pala na mene, saj je mama vedno delala popoldne, doma pa smo imeli majhno hribovsko kmetijo, kjer smo vse obdelovali ročno, saj je bilo traktorja in ostalega bolj škoda kot nas. Po srednji šoli sem dobila kadrovsko štipendijo in sem šla študirat. Študij sem končala. Od doma nisem nikoli dobila nič. Za vse sem si zaslužila preko študentskega servisa. Ko sem se zaposlila sem se tudi poročila. Če sem imela smolo z nasilnim in pijanim očetom, imam več sreče z možem, ki je zlat. Skupaj sva si zgradila hišo, brez kakeršne koli finančne ali v obliki dela z moje ali njegove strani. V hiši na moji domačiji sedaj živi brat z družino. Ko je začel vlagati v hišo je bila ta že zaprta in spucana. Žal gre tudi on po očetovih stopinjah in zelo pije. Tudi do mame se obnaša podobno kot prej oče, ona se pa ne upa nič ukrenit, kidva z bratom pa nisva v dobrih odnosih, saj ne prenesem njegovega obnašanja do mame.
Brat že sedaj grozi, da bo nekaj narobe, če bova z sestro kaj zahtevali od hiše. Trenutno se jaz mojemu deležu nameravam odpovedati v korist mame. Vendra se ona brata boji in pravi da ne bo sprejela. Kaj lahko storim, da bo vsaj ona zaščitena in da je ne morejo vreći na cesto?
Vse pri hiši je bilo pisano na očet.

Ne se ničemur odpovedat, dokler ne umre še mama, tako jo najboljše zaščitiš.

Jaz bi pa lepo prosila RRejvko, ki je imela opravka z odvetniki in sodiščem.
Po očetu imam že napisan delež od kmetije in zdaj se bockamo, kdo bi kje imel. S sestro sva se čisto lepo zmenili, vsaka bi eno parcelo, vsaka na enem koncu kmetije z dostopom s ceste, pačetudi bi se odpovedali mamicinemu nujnemu deležu vnaprej. Brat pa je preko odvetnika ponudil nama najslabše možne parcele, ki so mi v zlo, niti najmanj v prid. Seveda to nisva sprejeli, jaz sem šla k odvetniku, (kar me je en dopis stal 200EVR ) ko je poslal mojo ponudbo. Prosim javite se tiste, ki kaj več veste o tem, kako naprej. Naj omenim, da si res želim v tej naravi imeti parcelo, čeprav sem marsikdaj rekal, da se vrnila več ne bom. Ne gre se mi pa tako za vrednost parcele kot to, da imam svoj košček sveta v tej naravi. Potem pa premišljujem, ali se mi sploh splača tožarit, saj bom s tem ta kos zemlje kupila ali še celo preplačala.
Ma ful mi je hudo, oče je pil, umrl pri 12ih, mami je potem začela svojo jezo znašati name in me vedno imela za hlapčka, zdaj se pa borim za en košček svojega sveta. 
Naj se mi kakšna javi, če je imela podoben primer, magari na zs.

V nobenem primeru se ni treba nikomur odpovedovati niti nujnemu niti kakšnemu drugačnemu deležu! Ja, zakaj pa bi se?! Razen, če ste že za časa življenja dobile od staršev (sorodnikov) toliko, da ste se dogovorili, da po smrti ne dedujete (kar pa mora biti pisno oz. mora vsak sam imeti dovolj vesti). Saj je vsak otrok enakovreden član družine. Če je pa len in nesposoben, potem ga tudi dediščina ne bo rešila. Pomislite malo na svoje dediče - če že ne zase, pa naredite to za svoje rodove. Ali vam je ljubše, da na koncu dobi vse skupaj kakšna ustanova (cerkev ipd. neumnosti)...

_____________________________

Če imaš 3 sončke, dan ni nikoli oblačen :-)))

Tudi sama sem se odpovedala dediščini, ki sem jo podedovala po babici. V korist drugega sorodnika, ker se dobro razumemo.
V prvem primeru pa: Jaz bi se, sploh zato, če se z mamo ne razumeš, zakaj bi imele še nekaj, kaj vaju povezuje. Sploh pa razmisli, kaj ti dediščina prinese. Podeduje pa prodaj, ali pa imej in glej družino, s katero se ne prenašaš.
Drugi primer. Seveda deduješ, zakaj bi so dopovedala. Konec koncev bi se tudi tvoj brat lahko, ker je oče tebi premalo dal, pa ne samo finančno. Kaj pa očetovska podpora itd? Poberi!

NE!!!
LE ZAKAJ BI SE....SAMO ZATO KER JE GRDA SO MENE?! GLIH ZANALAŠČ SE POTEM NE BI. KAR JE MOJE NAJ BO.