O, Arnejči, lepo si potolažila Zarjico, čeprav jaz še ne mečem puške v koruzo...hormona mora bit dovolj,da ga test zazna
Abri, ja ti povem, da je prou bogi ta naš ata...in zdej če ne znaš razumet, se lahko full zgražaš nad tem njegovim obnašanjem...no, medva ga razumeva...ma bi ga mogla videt, kako se je smejal in hkrati jezil, ko sva odhajala, se mi zdi, da je bil zelo vesel tega dvojnega uspeha.
Kako si ti?
Kajsica, hvala lepa...pošiljam kup dobrih želja
No, zdaj pa da vam povem. Moja G mi je čestitala, že prej sestra, nisem mogla verjet, kako so bile prijazne. Vse so mi razložile, povedale...in UZ: Tako lepo me je namestila, povštrček, pa mi reče, malo bo mrzlo, počasi s tisto sondo...res paše malo take pozornosti.
...sta dva posebej, torej dvojajčna nosečnost (nisem vedela, da je možno, da se kasneje združita v enojajčne); a-jček je 13mm, b-jček 16mm, srček lepo bije in dobro viden pri obeh...gv lepo oblikovana...skratka, je rekla, da kar lahko sedaj vidi kaže vse na bp. Dobila sem lepo prvo slikco mojih dveh čmrljev
...uf sta lepa
...čeprav kot pravi Abra ne pozabiš nobenega UZ.
Dobila MK, čez 14 dni dam kri, čez 4 tedne ponovno obisk pri G, dan pred tem še vodo.
To je na kratko vse. Nimam besed, ki bi opisale kaj se dogaja v meni, vriskam in vpijem, skačem do neba, vse je neverjetno easy...a sem popolnoma mirna, le rahel nasmešek je priflikan ves čas, tudi kadar se 'jezim' na mojga
Punce, minila so dolga leta, ko sem si potihem želela štručke, potem leta, ko sem bolj naglas povedala, da si želim, potem leta, ko sva se trudila, potem operacija, 2 IVF-a, kalvarije v najinem odnosu, kalvarije sprejet dejstva in vse česar sem se najbolj bala, me je nekako našlo...danes sem veliko močnejša osebnost, lažje se spoprijemam z življenjem, ga veliko bolj cenim in nasploh se mi zdi, da sem boljši človek. Že spomladi sem prišla do spoznanja, da je vse v redu z mano. Da moram biti srečna, da živim tu, kjer mi lahko pomagajo. Da imam ob sebi človeka, ki me ljubi, ki ga ljubim. Da čeprav mogoče nikoli ne bo otročka, bova znala živeti polno življenje. To spoznanje me je najbolj pomirilo.
Želim si, da bi lahko to mojo veliko srečo delila prav z vsako od vas.... in srčno upam, da vse, ki vas še ni doletela, ta kmalu potrka na vaša vrata!
_____________________________
Strah sega do tja, kjer se začne neizbežno; od tam naprej izgubi ves smisel.
Coelho