Božanje: je ne božam zvečer, ker ima drugačen način uspavanja, jo pa čez dan samo čez vikend, ko greva skupaj in to rada počnem in se še nisem spraševala zakaj to delam, mi paše.
ura za spanje: tudi jaz sem hodila po risanki vedno spat in se mi to zdi še danes vredu, za enkrat nam to laufa, pač jaz sem pristaš nekega reda za spanje in na tem bom vztrajala, če bo šlo, da otrok ve, ko je konec risanke pa moram spat, ker je takrat čas za počitek, so pa čez vikend možni dogovori-no moja zdej še ne gleda risank, jih pa enkrat ziher bo
pospravljanje sobe: moja je še nima, je še premajhna, za enkrat še skupaj pospravljamo, sem pa še kar pedantna in redoljubna, tako da bo tudi to verjetno treba, seveda so spet možni dogovori in izjeme.
avto in sedežna:in v avtu(ker tudi jaz grickam ko sem kam daleč peljemo) na sedežni pa vsi jemo imamo tako, da se lahko s krpo obriše
v posteljo k nama: lahko pride kadar želi, samo je tak tip kot jaz, za spanje rabi veliko prostora, zato pride k nama ko se že zbudi
res zanimiva tema
_____________________________
Atijeva gosenica in mamin sonček je naša Tinka, zdej pa imava še malega princa Ožbeja.
29.10.2008, 15:14
Gina
12402
IZVIRNO SPOROČILO: Mišni
otroka po pol ure ali več božate da zaspi v svoji posteljici, če bi pri vas v postelji azspal v 5 minutah?
Moj že od nekdaj zaspi v svoji postelji brez božanja. Lubčka, lahko nočko, lunca (ki je visela na oboku nad posteljico in je igrala melodijo) in gasa ven iz sobe.
mora otrok vedno ob isti uri zvečer spat, če pa tudi sami nsite vedno utrujeni ob isti uri?
Dobro je, da ima otrok red. Določen ritem mu velikokrat nudi tudi neke vrste varnosti. Ker to je že postavljanje nekih (potrebnih) meja, da se gre ob določeni uri pač spat, ker je noč čas za spanje in za nič drugega.
vztrajate da otrok vsak večer pospravi sobo?
Ne, čeprav to bi bilo vsekakor O.K.
ne sme jesti v avtu ali na sedežni in le pri mizi?
Lahko je in v avtu in pri mali mizici pri TV. Ampak bolj izjemoma.
da ponoči ne sme k vam v posteljo?
To pa definitivno lahko, to se pa ne sme delat, da če otrok potrebuje naš objem in išče varnost pri nas, ker je morda kaj sanjal ali pa pač občuti tesnobo, da se ga ne pusti k sebi.
.............................
Se vam zdi, da bo zaradi tega zrastel v boljšega in bolj odgovornega človeka???
Ali niso to le kaprice odraslih ljudi???
Pri nas je enako. Še odgovor na zadnje vprašanje. Če bi morala vse svoje življenje posvetiti otrokovim kapricam, bi ostala pri enem samem otroku, pa še ta bi me s svojim egom v grob spravil. In ne, to niso kaprice odraslih. Moj otrok mora v posteljo ob določeni uri zato, ker je majhen in ker rabi spanje, sicer naslednji dan ne more funkcionirat, ter zato, ker sam nima občutka za to, kdaj naj bi bilo ok iti spat. Po njegovom je ok tudi če sploh ne gre spat. Vsi trije so taki.
Ja, bo zrasel v boljšega in bolj odgovornega in srečnejšega človeka. Če bo imel dovolj spanja, bo definitivno srečnejši in lažje funkcioniral, ter dojemal, ter se igral in vriskal in pel, sicer se bo pa prepiral in bevskal in ne bo sposoben koncentracije, niti prijaznosti, niti ne bo zadovoljen sam s sabo. A ti si srečna, kadar premalo spiš? Jaz sem čisto aut, pa skoraj vsak je, sploh če tale minus spanja traja čist predolgo, oz. če bi otrok vsak dan sam odločal, kdaj je zaspan. Poglej, kadar sem na dopustu, hodim čedalje kasneje spat in čedalje kasneje in potem se zbujam vse kasneje in nimam nič od dneva. če bi morala pa zjutraj v služb s premalo spanje, potem je pa jasno, a ne. Kaprica? A ti sploh kaj ornk razmišljaš?
Kar se tiče jesti v avtu...čigava kaprica je jesti v avtu? A moram zato potem pospravljati kot pri norcih, ker ne more 5 minut potrpet? A mora nekdo trpeti na račun drugega? Kdo je tu bolj prikrajšan? Kaprica? A si resna? Jaz vseeno večkrat pustim jesti v avtu, ker je tudi meni luštno jesti v avtu. Ampak tu igra vlogo samo moj ego, ker ne razmišljam naprej, kaj vse bom morala potem spucat ob vseh ostalih delih....
V pospravljeni sobi se vsak počuti boljše. Moja kaprica je, da se mi to ne ljubi težit, vendar s tem dosežem slabo počutje mojih otrok in njihovo nesposobnost pospraviti takoj za sabo, kar potegne spet celo vrsto posledic, ki so večjemu njim v škodo, saj se kar naprej potem ukvarjajo s kupom nepospravljenih reči, ne najdejo nič, nimajo prostora za igranje, polomijo, ko na kaj stopijo...potem morajo pa na koncu po dveh dneh vse pospraviti, je pa tu mač zanje, so čist fertik, pa še skregamo se, ker to je vendarle veliko dela kar naenkrat. Torej je tale moja kaprica zanič. Zelo zanič zanje. Ker sem prelena, da bi vztrajala. Moj ego je tukaj glavni. Ja, boljše bi bilo, ne imeti te kaprice.
Kar se tiče božanja do nezavesti, se mi zdi čist zanič, ker uboh otrok potem sploh ne zna več biti zadovoljen sam s sabo pred spanjem. Jaz moje otroke sicer veliko božam in veliko se crkljamo, tudi včasih pred spanjem, ampak to ni pogoj za to da zaspijo. Včasih sem tam, včasih ne. Odvisno od vrste okoliščin. Vendar tole dozo crkljanja dobijo tudi čez dan.
Kar se tiče spanja ponoči pri meni, lahko pride kdor hoče kadar hoče. In včasih pridejo. Naj pridejo, hvala bogu da pridejo, dokler še sploh hočejo.
29.10.2008, 20:14
K_a_t_i
5246
IZVIRNO SPOROČILO: saskija
ZAKAJ
otroka po pol ure ali več božate da zaspi v svoji posteljici, če bi pri vas v postelji azspal v 5 minutah?
Pri "nas" v postelji ne zna zaspati - navajen je, da spi sam.
mora otrok vedno ob isti uri zvečer spat, če pa tudi sami nsite vedno utrujeni ob isti uri?
Spat gre, ko je zaspan - običajno je to ob približno isti uri.
vztrajate da otrok vsak večer pospravi sobo?
Je še premajhen. Pa dvomim, da bom to kdaj zahtevala (bo pa nek red, da se vsaj 1krat tedensko pospravi).
ne sme jesti v avtu ali na sedežni in le pri mizi?
V avtu lahko je - seveda kake grisine, bobi palčke,... - čokolade in mandarin zaenkrat ne. Na sedežni ne je recimo kosila, ker sedežno malo težje počistim kot mizo
da ponoči ne sme k vam v posteljo?
To pa malo težje naredi, ker spi v otroški posteljici. Bomo videli kaj bo, ko bo večji.
.............................
_____________________________
Žiga, 27.02.07
Gašper, 22.5.10
29.10.2008, 21:08
saskija
1852
večina ste pisale kako je pri vas in kako ni - ampak jaz se včasih sprašujem ne glede na to kako delam jaz in kako drugi ali s tem res postavljamo meje otrokom ali se držimo le svojih mej- no zdaj sem verjetno za utrujene starševske glave šla že predaleč
Primeri so bili balanalni, lahko bi jih naštela še sto...
lahko noč
_____________________________
Dojenček se z vsakim dnem spreminja in raste in bo nekega dne odrasel in odšel;prah pa vas bo zvesto čakal.
29.10.2008, 21:11
saskija
1852
tukaj si zadela bistvo, ki ga nisem znala napisati
_____________________________
Dojenček se z vsakim dnem spreminja in raste in bo nekega dne odrasel in odšel;prah pa vas bo zvesto čakal.
31.10.2008, 20:52
picola1
2009
IZVIRNO SPOROČILO: saskija
tukaj si zadela bistvo, ki ga nisem znala napisati
Ko otrok zboli, VSE postane trivialnost. Kar pa še ne pomeni, da pravila niso ok takrat, ko je z otrokom vse ok... Tudi če mi zbolimo (govorim o resni bolezni), nam je čist vseeno al imamo ta avto al pa tadrug (pa to skoraj nikomur ni vseeno takrat, ko je zdrav) ali pa če smo v službi plačani 1000€ ali pa samo 800...Pa vseeno nam je tut al bomo gledali tv1 ali pa tv2, ko pa smo zdravi se pa znamo tut skregat s kom zarad tega...
31.10.2008, 21:35
staši
367
31.10.2008, 21:42
staši
367
IZVIRNO SPOROČILO: saskija
da ponoči ne sme k vam v posteljo?
Sej res slabo spimo in jih bi res rada odvadla ko pa imata tako lepe sobe(pa poceni tudi niso bile)pa sej hvala bogu dokler prideta ko pa leta tako hitro letijo in bova z možem kar na lepem sama.
.............................
Se vam zdi, da bo zaradi tega zrastel v boljšega in bolj odgovornega človeka???
No če bo potem bom ponosna da sem se okrog tega trudila .
Ali niso to le kaprice odraslih ljudi???
01.11.2008, 07:34
Jumpy
2414
Saskija, tudi jaz se mnogokrat sprašujem podobno. Pri prvem otroku sem najbolj komplicirala in postavljala takšne in drugačne nepomembne omejitve in pravila. In, res, bolezen te pripravi, da začneš razmišljati drugače in zreduciraš stvari, ki so se ti prej zdele zelo pomembne na tiste, ki so nujne. Nujno je otroku potrebno zagotoviti varnost, mu omogočiti razvoj na vseh področjih, ga vzpodbujati, da dobi dobro samopodobo, pa verjetno še kaj. Če ti to uspe z rednim urnikom, doslednostjo je super, če ti to uspe drugače, je tudi super. Moji otroci načeloma nimajo nekih strogih omejitev kar se tiče hranjenja, pospravljanja, a imajo stroge meje kar se tiče varnosti.
Mogant - saskija nima le enega otroka.
_____________________________
Hopla, hopla sem in tja,... :))
01.11.2008, 09:29
tananejka
1205
IZVIRNO SPOROČILO: saskija
ZAKAJ
otroka po pol ure ali več božate da zaspi v svoji posteljici, če bi pri vas v postelji azspal v 5 minutah?
Otroci zaspijo sami, brez božanja.
Naše ni šanse, da bi zapslae v najini postelji v 5 minutah
mora otrok vedno ob isti uri zvečer spat, če pa tudi sami nsite vedno utrujeni ob isti uri?
Glede na to, da se med tednom zbujajo ob 7ih in so cel dan aktivne (razen najmlajša, ki v vrtcu spi popoldan) so okoli 20 ure že so vse 3 zelo utrujene. Med vikendi podaljšamo za kake pol urce, več pa ne ker so utrujene...
vztrajate da otrok vsak večer pospravi sobo?
Sobo pospravljamo po igranju in med menjanjem igre, ni nujno, da je to zvečer. Nisemo pa obsedeni s "tipi topi" sobo, važno je, da nam zgleda soba prijetno...
ne sme jesti v avtu ali na sedežni in le pri mizi?
V avtu ne jemo, izjemoma pa v dnevni sobi večerjo... Med kosilom smo skupaj za mizo (jemo pa skupna kosila le med vikendi in takrat izkoristimo čas za pogovor ne za gledanje TVja...
da ponoči ne sme k vam v posteljo?
So punce ugotovile, da je prevelika gužva...sploh če prideta obe 6-letnici. Veliko prijetnejše je jutranje cartanje ne pa stiskanje petih na 160cm. Najmlajša pa je še v kinderpedu in sama ne more ven...je pa že od rojstva zapasnček in res nikoli nismo imeli problemov z ne-spanjem. Dvojčici pa sta do 3-leta veliko prihajali k nama. Zdaj smo že nekaj časa VSI zjutraj spočiti in dobre volje.
Se vam zdi, da bo zaradi tega zrastel v boljšega in bolj odgovornega človeka???
S tem se pa ne obremenjujem, vzgajam po svojem prepričanju in tudi meje postavljam kot sama menim, da je prav. Meni se zdi zelo pomembna doslednost pri vzgoji. Ne pa da 2x strogo prepoveš, 3 pa popustiš....ker je pač otrok tak cukrček, da mu moraš...
Ali niso to le kaprice odraslih ljudi???
Sem mnenja, da je vsak otrok poglavje zase....in če imaš 3 vidiš, da ne moreš vseh enako vzgajati. Ne obremenjujem se s prepričanji drugih. Delam pa na tem, da se bomo imeli doma lepo...tako se tudi imamo
01.11.2008, 21:43
Anonimen
IZVIRNO SPOROČILO: picola1
IZVIRNO SPOROČILO: saskija
tukaj si zadela bistvo, ki ga nisem znala napisati
Ko otrok zboli, VSE postane trivialnost.
Ne, ni vse trivialnost.
So pa vprasanja, ki so bila zastavljena, trivialnega pomena.
Ker je otrok itak koma in itak spi.
Ker se itak ne more igrat in pospravljat igrac za sabo,
Ker itak tezko je, vsaj ponavadi, ali pa sploh nic ne more, in ti je vseeno, ce najlepse perzijske preproge ne bos mogel 100% ocistiti.
In ponoci itak ti hodis k njemu v posteljo, da vidis, ce mu gre na bolje.
02.11.2008, 11:56
Anonimen
IZVIRNO SPOROČILO: saskija
ZAKAJ
otroka po pol ure ali več božate da zaspi v svoji posteljici, če bi pri vas v postelji azspal v 5 minutah?
mora otrok vedno ob isti uri zvečer spat, če pa tudi sami nsite vedno utrujeni ob isti uri?
vztrajate da otrok vsak večer pospravi sobo?
ne sme jesti v avtu ali na sedežni in le pri mizi?
da ponoči ne sme k vam v posteljo?
.............................
Se vam zdi, da bo zaradi tega zrastel v boljšega in bolj odgovornega človeka???
Ali niso to le kaprice odraslih ljudi???
So kaprice odraslih, kadar se jih odrasli držijo kot pijanec plota in so kaprice otrok, kadar se jim ustreže v vsem, kar se spomnijo.
Sama se skušam držati sledečega: Družina je skupnost različnih posameznikov z različnimi osebnimi značilnostmi, željami in potrebami. Da bo družina kot skupnost delovala homogeno, morajo biti potrebe in želje vseh predtsvanikov družine enakomerno zadovoljene.Če eden odstopa iz tega, v pozitivni ali negativni smeri, se ravnovesje poruši. eden dela za vse, drugi uživa/jo sadove dela prvega. Slej ko prej pride do razdora, krega, globokih čustvenih ran zaradi takega ali drugačnega vzroka. Zato se mi zdi zelo pomembno, da si vsaka družina ustvari tak red, da bodo potrebe VSEH članov družine zadovoljene. OK, včasih ima kdo prednost, pa se naslednjič situacija obrne, vendar če potegneš črto - obstaja ravnovesje.
Od zgoraj naštetih "kapric" se pri nas držimo edino da se hodi spat ob približno isti uri - ker pač mala rabi toliko in toliko ur spanja in je zvečer že zaspana, pa bi ona še vedno skakala, če jo jaz ne bi sterala v posteljo
. In pa da se ne je na sedežni, postelji, pred TV, temveč izključno za mizo. Ne zaradi higiene, pospravljanja, meni sta tu bistveno pomembnejši dve stvari: ena je hrana sama. Hrana ni nekaj kar samo zmečeš vase, temveč stvar užitka, uživanja v barvah, vonju, okusu - v pozitivnem smislu - torej da imaš odnos do hrane in lastnega telesa, ne da kar nekaj mečeš vase. Druga še pomembnejša postavka te "kaprice" pa mi je, da si čez dan vsaj za tiste pol ure vzamemo čas zase in smo družina - sedimo za mizo, jemo in se pogovarjamo. Kosilo kot obred. Pospravljanje sobe mi tudi ni"kaprica" - vsak pospravlja za sabo - spet prispevek posameznika h ravnovesju v družini. Da ima vsak lahko tudi malo prostega časa, da se lahko posvetimo eden drugemu, ne da eni ležijo kot krave, drugi pa dela, dela, dela. In da se navaja otroka na spoštovanje dela drugih ter na red - se ga rabi na številnih področjih v življenju.
Stiskanje pri mami, očku, babi,... je neomejeno, kolikor se rabi
. To je zame nekaj povsem drugega kot pa učenje osnovnega bontona, varnosti, delovnih navad ipd.
