IZVIRNO SPOROČILO: Gina

IZVIRNO SPOROČILO: Seven RR

IZVIRNO SPOROČILO: lenika

IZVIRNO SPOROČILO: Seven RR



Prav tako ne pričakujem, da se bo otrok zahvaljeval in vljudno odzdravljal, če mu ni.. Bo prišel čas ko bo to naredi iskreno, ne zato ker se to pač spodobi in ker bo potem okolica rekla, da je lepo vzgojen - kot kakšen robot, brez pomena.

Potem smo odrasli roboti. Jaz se ne strinjam, jaz sem mnenja, da je to del bontona.

A so otroci majhni odrasli?

Odzdravljanje je del bontona in ga moraš upoštevati zavoljo družbe, ap če ti je, ali ti pa ni. Če ti pogosto "ni", povzročiš, da te družba izloči in odpadeš kot knof od gat, ko sam rabiš karkoli od družbe, ker potam družbi enostavno "ni". Če ne odzdraviš povzročiš v sočloveku občutke nezaželjenosti in nesprejetosti, spraševati se začne, kaj ti je storil, da si do njega nevljuden. Brez smisla mu povzročaš slabo voljo in spravljaš sebe v položaj, ko se boš moral boriti za njegovo ljubezen. Na kratko, kompliciraš si živeljenje pri čisto nič zahtevnih, preprostih in z najmanj napora izvedljivimi rečmi, s katerimi naredite lepo majhno pozornost sočloveku, s katerim mu polepšate dan, najmanjšo gesto prijaznosti, z "Dober dan".....zato, ker "ti ni" in to ker ti ni za odzdravljat. Zato vsaka mati z zdravim razumom otroka nauči odzdravljat in to od malega. Mati uči otroka osnovne prijaznosti,...in odzdravljanje ni "lezenje v rit", je zelo daleč od tega, malo si zamešala reči seven. Če pa je otrok star skoraj 5 let, pa ne zna odzdravljat, ker mu ni treba, pa je to znak nezrelosti staršev, ne otroka. znak razvajenosti. A bo otroku krona z glave padla, če bo rekel dober dan? Škodi pa to vse skupaj otroku. A je to vredno, samo zato, ker mu ni? Sploh ne morem verjet, da je lahko kjerkoli v katerikoli družini odzdravljanje stvar vprašanja ali da se to dojema kot "mučenje" otroka? Matr smo daleč prišli v skrajnostih vzgoje.

Ne vem, če smo vse mislile, na viroze ipd. To je prehodno. Ko otrok ZARES zboli (ima sladkorno bolezen, ima epilepsijo, astmo, srčno napako, cerebralno paralizo,...), takrat se človeku nenadoma odpro obzorja

IZVIRNO SPOROČILO: Jumpy


Ne vem, če smo vse mislile, na viroze ipd. To je prehodno. Ko otrok ZARES zboli (ima sladkorno bolezen, ima epilepsijo, astmo, srčno napako, cerebralno paralizo,...), takrat se človeku nenadoma odpro obzorja. Takrat vidiš, da je veliko takih stvari, ki so nepomembne. Takrat se ti postavljajo podobna vprašanja, ki jih je zastavila saskija. Kaj je narobe s tem, če dojenček spi pri tebi? Kaj je narobe s tem, če zaspi izključno na dojki? Kaj s tem, če triletnik vsako noč priroma k tebi v posteljo?.... nekaj banalnih primerov.

IZVIRNO SPOROČILO: Gina

IZVIRNO SPOROČILO: Jumpy

Kaj je narobe s tem, če dojenček spi pri tebi? Kaj je narobe s tem, če zaspi izključno na dojki? Kaj s tem, če triletnik vsako noč priroma k tebi v posteljo?.... nekaj banalnih primerov.

Meni se zdi malo hecno, ker ne poznam nikogar, ki bi se leta 08 ukvarjal prav strogo z otrokom in zahteval bedarije od njega. Nikogar, kateremu otrok ne bi bil alfa in omega stvarstva, nikogar, ki bi otroka čez meje in brez smisla omejeval, ga ne spoštoval in podobno. Govorite o rečeh izpred najmanj 30.ih let. To pa je mal hecno. Fejst hecno. Iz tega razloga sklepam, da ne govorite o normalnih vprašanjih realnega omejevanja reči, ki so otroku nevarne ali zaradi katerih se slabše počutimo, ampak govorite o skrajnostih, kot je ta, da se otroku dovoli mnogo več, kot je dobro za njegovo zdravje. No, ljudi ki zahajajo na to področje skrajnosti, pa poznam kar nekaj. V obratni smeri pretiranega omejevanja pa prav nikogar. Pa če pogledaš odgovore tukaj na tej temi, boš videla, da je tako tudi tukaj, pri rr familijah.

IZVIRNO SPOROČILO: ircica

IZVIRNO SPOROČILO: Jumpy


Ne vem, če smo vse mislile, na viroze ipd. To je prehodno. Ko otrok ZARES zboli (ima sladkorno bolezen, ima epilepsijo, astmo, srčno napako, cerebralno paralizo,...), takrat se človeku nenadoma odpro obzorja. Takrat vidiš, da je veliko takih stvari, ki so nepomembne. Takrat se ti postavljajo podobna vprašanja, ki jih je zastavila saskija. Kaj je narobe s tem, če dojenček spi pri tebi? Kaj je narobe s tem, če zaspi izključno na dojki? Kaj s tem, če triletnik vsako noč priroma k tebi v posteljo?.... nekaj banalnih primerov.

Kar bom napisala sedaj, je samo moje osebno mnenje, v celoti teoretično.  
Ne zdi se mi pošteno do otroka, da bi zaradi njegove bolezni opustila vsa pričakovanja do njega. Kakšno zvezo ima npr. sladkorna in hranjenje na sedežni? Je prav, da iz otroka, ki bi lahko kljub bolezni, težavi, oviri visoko funkcioniral, naredim nebogljenca? Bo otrok na boljšem, če se mi vse življenje smili? Ali ne bi bilo zanj in zame bolje, da svoja pričakovanja prilagodim njegovim zmožnostim, jih pa še vedno ohranim?

IZVIRNO SPOROČILO: ircica

Jumpy, saj pravzaprav se strinjava - seveda redefiniraš, kaj je pomembno, ko je otrok v težavah, pa naj bodo te začasne ali trajne. Toda prvi post se je (domnevam) nanašal na nedefinirane, splošne otroke - take, ki so razmeroma zdravi, mobilni, ješči, brez težjih nočnih mor itd. In vsak človek (ne samo vsak starš) si določi svoje prioritete v življenju in pri vzgoji. Jaz sem ob tvojem prejšnjem postu prvič pomislila, da bi sploh lahko kdo urejal pričesko v vrtcu . In če bi v malega komaj spravila kaj hrane in bi bil bolestno suh, bi mu pač podtaknila kaj med risanko. In če bi se zbujal zaradi nočnih mor, bi pač spal pri naju.
Ampak dokler otrok takih težav ne doživlja ali jih zlahka premaguje, ne vidim razloga, da bi mu "olajševala" socializacijo. Dokler je veselje pri igranju in pospravljanju približno uravnoteženo, bom zelo spodbujala pospravljanje. Dokler je malemu finta, da ljudi pozdravlja in se jim zahvaljuje, ga bom pri tem spodbujala. Ko ga zgrabi sramežljivost, tako ne bo nihče dobil nič od njega, ampak večino časa temu ni tako. Ker če je za kaj zdaj čas, je čas za to, da ga naučim (ker se ne bo sam), da je fajn, če si vljuden in čist. Da si ob tem opažen in sprejet in dobiš več pozitivnih infrmacij kot če mečeš kocke.

IZVIRNO SPOROČILO: Seven RR
Morda v razmislek. Nekje sem prebrala, da je večina otrok fiziološko sposobnih delit stvari z ostalimi šele otrok petega leta. Šele takrat se vzpostavijo te možganske povezave. In dostikrat vidim otroke, da jim dejansko ni jasno čemu bi moral on posoditi eno igračo..če pa je ne želi..

IZVIRNO SPOROČILO: Seven RR

Glede vljudnosti nisem mislila tako, da otroka ne poskusaš vzgojiti v tej smeri. Gre bolj za to, da pač ne vztrajaš absolutno v smislu, da zahtevaš to od otroka, ko še ni čas za to.

IZVIRNO SPOROČILO: saskija
ZAKAJ
otroka po pol ure ali več božate da zaspi v svoji posteljici, če bi pri vas v postelji azspal v 5 minutah? Naša od prvega dne spi in zaspi v svoji postelji v svoji sobi. V štirih letih pa so bila različna obdobja večernega rituala.

mora otrok vedno ob isti uri zvečer spat, če pa tudi sami nsite vedno utrujeni ob isti uri? Kot so pisale že druge: red je koristen  Pridejo pa izjeme seveda.

vztrajate da otrok vsak večer pospravi sobo? Ne, jaz samo vztrajam, da se po vsaki igri pospravijo tiste igrače, s katerimi se je igrala, tako je vse sproti pospravljeno. To je dobra navada. In to je koristno privzgojiti ne samo punčkam ampak tudi fantkom, ki bodo enkrat odrasli in bodo svojim bodočim ženam zato bolj v veselje

ne sme jesti v avtu ali na sedežni in le pri mizi? "Jemo zato, da živimo." Hrana je del obeda, rituala, ko se družina vsede skupaj. Če pa to ni mogoče, je pa koristno, da se je za mizo in se hrani tudi posveti. Jesti pred TV ali kjerkoli po stanovanju je neodnos do hrane, ki ti naj bi dajala energijo, pa še pacanje vsepovsod. 

da ponoči ne sme k  vam v posteljo? Seveda lahko, če kaj sanja, je bolna ali ima tesnobo. To so izjeme, ne sme biti pravilo, ker potem jaz nič ne spim. Neprespana mati pa je slaba mati in neproduktivna ženska v službi.
............................
Se vam zdi, da bo zaradi tega zrastel v boljšega in bolj odgovornega človeka??? Za zrasti v "boljšega" človeka je potrebnih več faktorjev kot si naštela par dejstev. Za bolj odgovornega pa DA, če bo v sebi imel razvit občutek za red.

Ali niso to le kaprice odraslih ljudi??? Ne, to so trn v peti permisivnih staršev

IZVIRNO SPOROČILO: Gina

IZVIRNO SPOROČILO: Seven RR

Glede vljudnosti nisem mislila tako, da otroka ne poskusaš vzgojiti v tej smeri. Gre bolj za to, da pač ne vztrajaš absolutno v smislu, da zahtevaš to od otroka, ko še ni čas za to.

Pa kje si v Slo. dandanašnji videla kakšno mamo, ki bi svojega 1-letnika silila reči: Dober dan? (Še 2-letnika ne, to so premali otroci, jasno je da nismo govorili o njih. )Ne verjamem ti, niti komurkoli drugemu, da je to dandanašnji sploh kakšna praksa, ker to ni res. Kr neki nakladate.

Je pa praksa, da otroci ne delijo prav ničesar več. Ne pri treh, ne pri sedmih letih, ne ko odrastejo... Pol njih ne deli, ker je pol staršev tolk na materialne dobine mahnjenih, da tega od otrok niti ne želijo, da delijo. Skratka o deljenju ne bi danes, ker se mi ne ljubi, niti ne bi o tem, kdaj je čas za to, vsekakor če imaš več otrok in nimaš glih gore denarja, so otroci prisiljeni med sabo stvari deliti in se nekako v tem prilagoditi, če ne se pokoljejo med sabo, če jih tega ne naučiš. Sama menim, da je deljenje igrač in ostalega edina zdrava reč, da je obratno zanič, zanič, zanič in še enkrat zanič, ker posledično ne bo cenil ničesar, vse se mu bo zdelo normalno,da vse ima, vredno mu pa to nič ne bo.

Ma saj pravim, ne da se mi danes o tem razglabljat. Menim pa, da je debata brez smisla, ker otroci so dandanes v povprečju kvečjemu preveč razvajeni pri rečeh, ki so nezdrave, ker so produkt staršev, ki niso ničesar smeli, ap le ti pogosto ne najdejo ta prave zlate sredine.

In ne, ne verjamem ti, saskija, da je teh staršev, o katerih tukaj z nami razglabljaš 1 promil. Tistih obratnih, z obratno skrajnostjo, ki enako veliko škodo delajo otrokom, je pa 50%.

IZVIRNO SPOROČILO: Seven RR

Ampak vidim, da še vedno vlada neka zahojena logika, nek vzor kakšen bi naj bil otrok. In to se nanaša na osnovne manire, ki se jih pričakuje dosti prezgodaj za moje pojme.
/quote]
Kaj konkretno se ti zdi zahojena logika? Čisto konkretno, kaj delajo otroku, pričakujejo od njega, kaj ga maltretirajo, v čem ga psihirajo? Ne štekam, res ne. Ali se ti zdi zahojena logika karkoli od tega, kar so zgoraj rr-jevke odgovarjale na prvotna vprašanja, kako pa one to doma počno?