Se popolnoma strinjam.

_____________________________

Če želimo živeti z namenom, moramo poiskati tisto, kar najbolj goreče ljubimo, dati vse, kar imamo, nato pa to predati naprej kot štafeto tistim, ki nam sledijo.

mah pust 
eni se niso v koraku s casom....so navajeni da zenska vse dela ....in tud otroka sam ona po rokah nosi....
kva te boli....k.... kako gledajo

drugic jih sam vprasej...ja kaj pa je narobe, a to da men moj dragi moz pomaga, al to da vam vas dragi moz nic ne pomaga ...

Ne sekiraj se. Imaš super  in tvoja mala ima super atija!! 
Bravo za take atije!!

< Sporočilo je popravil K_a_t_j_a -- 16.11.2008 21:55:09 >

_____________________________

30.07.2008 - najina sreča JAN

04.03.2011 -06.04.2011 angelček Jure

Kaj se sploh obremenjuješ s tem lejo.

Še mar mi ni če ljudje zijajo. Pač zijam nazaj dokler ne umaknejo pogleda.

V naši ljubi deželi še ljudje vedno bulijo v doječe matere, v atije, ki hranijo otroke s stekleničko, v družine z več kot dvema otrokoma, v temnopolte, v ženske, ki vozijo taksi, v vijoličnolaso mladino, v otroka, ki sredi trgovine izsiljuje...Malomeščani pač. Gre na živce, najraje bi jim povedal kaj sočnega- pa nima smisla.  

_____________________________

Dom je tam, kjer se lahko vse pogovorimo,
pocrkljamo in zvečer
s pravljico zaspimo...

Jaz tudi občasno malo dlje gledam (buljim?) koga od naštetih...Pač nam je zanimivo, ker tega ne vidiš na vsakem koraku. Žal (ali na srečo) nismo neka ogromna država, kjer so takšne in drugačne stvari povsem običajne. Vendar nikoli si zraven ne mislim česa negativnega...Če že, si mislim:lej, kako je pa tole zanimivo.
Moj mož je invalid brez noge, malo šepa, je malo manjši...in ko kam prideva, vidim, da naju ljudje gledajo...Eni vem, da si mislijo, kako je bogi, drugi si mislijo kaj zdrava ženska dela z njim, tretji si mislijo waw, lej zdravo žensko z njim, eni si mislijo oh, kako je čuden, spet eni nekaj tasedmega...Jaz sem se tega že navadila in mi je v bistvu vseeno. Vem pa, da sva v vseh primerih pa naj si mislijo karkoli že pač, zanimiva. Ker sva drugačna. Ker ne vidiš vsak dan takšnega prizora...In that's it. Zakaj bi se jaz sekirala zdej zarda tega?

V tem dotičnem primeru bi pa jaz kot žena od tega očkata pomislila najprej to: O, madona, kar cela gostilna bulji vanj...poglej, kako jim je ta prizor lep in zanimiv...žal res malokrat vidiš kaj takšnega...Res sem vesela, da imam takšnega moža, ki je povrhu tudi tako čudovit očka!


Vse je odvisno od perspektive iz katere gledaš...

Nisem brala odgovorov, mogoče je katera že napisala, ampak moje skromno mnenje: to je tvoj pogled na situacijo. Hočem reči, da so tebe pogledi zmotili, ker imaš ti občutke krivde, ker si pomerjala obleke, očka je pa hranil otroka. Dvomim, da je kdo od gledajočih sploh vedel, kaj ti počneš (lahko bi šla na WC), predvsem pa niso razmišljali na takšen način. Jaz vsekakor tega ne bi videla tako, ker imam srečo in sem odrasla v takšni družini, kjer je moški del opravljal tudi "ženska dela" in obratno, pri čemer gre pri izrazu žensko delo za kulturni konstrukt.