Micy, zakaj bi te pluval, napisala si tko kot je. Sam bi sicer na mestu tvojega očeta vseeno spravljal denar ki je bil namenjen za tvoje šolanje in ti ga po koncu šolanja dal, da bi ti pomagal postaviti se na noge.

Micy, fajn napisano.

Se podpišem pod viv, ker se mi ne da več kaj dosti na to temo pisati, saj sem velikokrat že.

Absolutno se strinjam, da je srž vseh problemov v razpadu družbenih vrednot kot takih, kar se v prvi vrst najprej pokaže v družini in se šele od tod širi naprej v celotno družbo.
Ni treba biti ravno znanstvenik, dovolj je že npr. samo, da rr bereš, pa lahko vidiš, kako je danes pomembno samo eno: da si lep, lepo in v firme oblečen, izobražen (pa čeprav tup) in s precej cvenka pod palcem ... vse ostalo je raja, vse ostalo je kr neki, je tumor v "popolni" družbi.
Komu je še danes mar, da en malar lahko zasluži tudi po 2 jurja € mesečno ... če pa je v končni fazi samo "neizobražen" (torej len, ker se mu ni dalo hoditi v šolo) človeček v umazanem konbinzonu! Nikomur! On je jebeni mali obrtnik, ki itak samo goljufa in nateguje folk, ki se ga lahko pošlje v p.m., ker ga itak plačamo za to itd.
Elita, elita ... samo to je nekaj vredno! Za vsako ceno!
Če samo beremo ta forum, lahko vidimo, da mnogi starši za svojega enoletnika mrzlično iščejo dober (kakšen je že to ) vrtec, s čimer se vsem vrtcem pravzaprav lepi etikete ... pa kasneje šolam ... gimnazijam itd. Etiketizirati začnemo starši kar sami in ne vzgojitelji in učitelji, kot je bilo rečeno v oddaji. Ker v končni fazi je enemu staršu nerodno priznati, da njihov otrok hodi "samo" na lesarsko, medtem ko sosedov na škofijsko gim. ... o, kakšna sramota za družino ... kakšna sramota za otroka!!!

In če otrok ni ravno stacionarni vasesrkajoči subjekt, ki če ne ravno s talentom, pa vsaj s stacinarno pridnostjo dosega dobre rezultate pri vseh predmetih, je z njim (in vzgojo staršev takega otroka) nekaj zelo hudo narobe. Takoj dobi etiketko, da ni bister, da je razvajen (ker je npr. hiperaktiven), da je vedenjsko problematičen, ... karkoli že ... zopet je tumor v k popolnosti stremeči družbi.

Za toumorje pa vemo, kako je z njimi ... v prvi fazi ga skušamo izrezati (torej "nepopolnega otroka" izločimo iz zdravega jedra (ooooooooooooo, mater, kako mi je ta izraz včeraj dvignil pritisk), če pa je tak tumor trdovraten, je pa največkrat uničevalen ... kajne?

A tebi tudi......jest sm začel bentit v TV k zmešan.

tudi meni ni šlo nič boljše....kako so že rekli, da na škof. gimnazijo pride prečiščena masa dijaov....ggggggrrrrrrrr


pa sem tudi hodila v gimnazijo (sicer ne škofijsko in že kar nekaj let nazaj) pa tudi v gimnazijih ni vse 1A!


_____________________________

Assumption is mother of all fuc*k*ups.

Na žalost mi ga nikoli ni dal, ker ga je tudi zase bolj malo imel, zato pa me je privil, tako na kratko.
Spoštujem ga bolj kot vse na svetu, ker mi je dal tisto kar sem najbolj potrebovala.
Ljubezen, podporo, in pomoč pri učenju. Ni mi dal denarja dal mi je to.

Se spomnim ko sem v drugem letniku dobila spet popravca angleščino, kako sem se sekirala, vse knjige sm razmetala po sob, mat je vpila name k žival, ati je pa pršu do mene pa je reku,:
kdaj maš prvi rok, pa ponavad so bli prvi roki že konc junija pa je reku, pa kaj noriš sej boš nardila. Podpru me je, mi dal vedt da ni jezn name, ampak da mi stoji ob strani.

jest sm mela veliko težav z mamo, kar jih mam še danes pa zaradi tega nisem bila nikoli problematična v smislu da bi se pretepala ali nespoštovala koga.
Tisti ki me spremljate že od samega začetka veste kaj vse sem že dala čez.

_____________________________

Love is in di er.

Se popolnoma strinjam z vsemi.
Vse se začne že v vrtcu.
Jest sm recimo dala tamalo v privat vrtec, tam je 32 otrok in 4 vzgojiteljice. In so me vsi na vasi čudno gledal, kao ti maš pa dnar,ker ta vrtec slovi po tem, da ga obiskujejo samo otroci pomembnežev.

Ampak veste zakaj sem jest dala tamalo v ta vrtec, ker JAVNEGA NE DOBIM ŽE TRI LETA.

Vsi pa mislijo da sm jest zdej full pomembna ker maml tamalo tm v vrtcu. pa prov nč nism. Vse je isto sam da nima koncesije in ma pač polno ceno.


Je pa res par staršev takih ki mi včasih stopjo na živc, k bi jih najraj nekam poslala.
Jest mam enga starga golfa 3 in včasih grem z njim po tamalo, da bi vi vidl kako me z viška gledajo k da sm kej men vredna zarad tega in kakšn mislte je otrok teh dveh staršev.
ČIST PO DOMAČE, pa brez zamere PRTEGNEN DO AMENA.
Ne zna pozdravt, kaj šele da bi pokazal spoštovanje do ostalih. on je ta glavn, in sam čakam dan ko jih bo nekam poslov.

kriva je vzgooooooooja!!!

Gre pa tud men na živce to ko so govoril, da imajo v šolah samo izbrane. Mislim halooooooooooo, kaj se pa grejo!
Poznam primer k je bil v osnovni šoli full problematičen, kar se ocen tiče je šu na kuharsko srednjo, iz srednje kuharske na maturitetni tečaj in danes je diplomirani inžinir neke živilske stroke, in stari v svojem poslu raztura.

To ni prov da to delajo.




_____________________________

Love is in di er.

Zacne se doma in nadaljuje kasneje.

Vzgoja z razpokami bo pri razpusceni soli in kasneje razpusceni druzbi, hitro pokazala svoje slabosti.
Ce je podlaga dobra, bo temu tezje tako.

So pa slabi ucitelji vedno bili in vedno bodo. Samo slabi so danes bolj legitimno slabi, saj jim s svojo permisivno vzgojo samo kimamo. Tudi v nasih casih so bili tisti, ki so delali slabo in ki otrok niso obvladali. Enkrat je ena nespodobna kura bentila, kaksni smo, kako se obnasamo, pa sem ji povedala, da kakrsna razrednicarka taksni ucenci. Takrat jo je skoraj skozi okno odneslo od besa in moje predrznosti, pa smo bili na zalost v kletnih prostorih. K sreci so nam jo drugo leto zamenjali in je v razredu nisem videla nikoli vec. Ampak taki se najbolj bunijo nad vzgojenostjo. Tisti, ki imajo kaj pojma, ponavadi tudi kaj naredijo in taksne (vsaj povecini) otroci tudi spostujejo.

Sicer pa je to ena cudna splosna kultura, marketing za vsako ceno. Vse je najboljse, najlepse in najbolj spolirano in vsaki se tako butasti ideji je treba ploskat. Bolj kot kimas vecji car si.

Itak. Tako je pravzaprav v vsakem poklicu. In avtoriteta ni nekaj, kar bi se dalo kar tako naučiti se; avtoriteta je nekaj, kar je človeku deloma že dano s karakterjem, potem pa se nadgrajuje s prakso, ampak če človek že po značaju ni avtoritativen tip, potem je ne pomaga (skoraj) nič. Še najmanj faks.
Dejstvo je, da nas učiteljev nihče ne uči, kako se dejansko obnašati v razredu, kako reagirati v določenih situacijah ... tega se ne učijo niti na Pef, še manj na filofaksu, da o učiteljih strokovnih predmetov niti ne govorim - ti reveži dejansko opravljajo 4 pedagoške izpite (ki so mimogrede tako brezvezni, da glava peče) in so poslani v razred. In zato imajo prav ti učitelji največ težav: bog ve na kakšen način so zašli v pedagoške vode, potem pa še poučujejo na šolah, kjer je veliko problematičnih učencev. In rezultat je tak, ko smo lahko videli na posnetkih.

Konec koncev smo vsi hodili v šole, vsi smo naleteli na dobre in slabe učitelje, bolj in manj stroge ... pa kljub vsemu smo imeli do enih in drugih nek spoštljiv odnos, vsaj večinoma ... vsaj pri nas, pa sem tudi hodila na poklicno šolo. O, ja ... smo imeli tako blesave učiteljice, da je glava bolela , ampak nikoli, nikoli nikoli nikoli si nihče ni drznil jih poslati v rodne kraje, jih obmetavati s papirčki in gobami ... šle so nam na jetra, klepetali smo med njihovimi urami, tudi do kakšnega spora je prišlo, a smo jih kljub vsemu spoštovali kot ljudi ... starejše ljudi.

In tukaj jaz vidim problem ... danes ni potrebno več spoštovati nikogar! Otroci poslušajo in gledajo, kako njihovi starši napi*** prodajalke, zidarje, mehanike ... gledajo in poslušajo, kako šimfajo in tolčejo čez vzgojitelje in učitelje ... itak so vsi neumni, nimajo pojma, na svetu so samo zato, da škodijo drugim ... niso vredni nič, a ma čisto nič ...
... in kar se Janezek nauči, to Janez zna ... predvsem videti samo samega sebe in lastne koristi ....... nato dolgo nič drugega ........... in nato ničesar več sploh.

Jaz bi pa en dogodek povedala kar se šole tiče:
Večen boj na trgovski šoli je bil med aranžerji in trgovci. In enkrat med odmorom so trgovci sežgali nekaj kar so aranžerji delali: čist tko noben ni bil nedolžen ne eni ne drugi k so vsiii jezikali... No in se začne prepir med temi na hodniku. Očividec profesor(in to moški) se skrije v kabinet, pa pride profesorica(žesnka) in z enim stavkom naredi čisto tišino na hodniku in vse pošlje na svoje mesto in ohladi situacijo ki je bila ravno pred pretepom... TO JE AVTORITETA.... Pa moram povedat da z prof.smo vsi hodili na kavo, in se hecali sam ko je ona povedala kje so meje smo se jih VSI držali. In v problematični šoli kot je trgovska se je točno vedelo kje se lahko dela scene in kje ne...

Ostalo pa je tako kot so večina rekli-vzgoja se začne doma, in jaz vem da bom ukrepala že zdaj ko mi v vrtcu rečejo da je mali kaj naredil narobe. Pa ne s tem da bi ga fizično ali verbalno kaznovala. Jaz kljub razvajenosti s strani babic in dedijev delam mejo. In zdaj ko vidim da mali že vid razliko sem še bolj dosledna. potem pa od velikih slišim pa je majhen pa glej no kaki so drugi.. Ma kaj me briga kaj so drugi moj otrok mora poznat meje.

Ps...sej se tud kdaj pa kdaj hecava noriva....ampak ko neki rečem sem tok trmasta da to dosežem ker vem da mu bo to koristilo ko bo šel med ljudmi. ne delam vse idealno sam upam da mu bom to vcepila v glavo in ne pričakujem to od vrtca ali šole da bi to naredila namesto mene.

men je grozno, kar se dogaja z mularijo....živim čisto blizu šole, pa to OŠ, ne kaka srednja in je katastrofa to jim je čist normalno, samoumevno, nasilje v vseh možnih oblikah pa k smo u bistvu mali kraj...
po drugi strani me pa ne čudi....kak bo otrok drgač kot nasilen, kak naj bo drugače, kt da mu je to normalno, če pa od malega ven gleda risanke in filme, kjer kri kar šprica, da ne govorimo o igricah za fantka je sploh velik podvig najdt igračo, k nima veze z nasiljem....same puške, pa sablje...pa k jih poslušaš, petletnike že, ko se igrajo....te bom ubil/zaklal/odsekal glavo....jst to sploh ne štekam pa hodjo okoli s puškami, mitraljezi kao, ma k pravi zgledajo, še metke dejansko strelja kam smo pršli...
pa to noben ne študira... ja sej so samo igrače, vsi se s tem igrajo, tko pač je...sam ni res, ne vem no...men se ne zdi to prav. niti se mi ne zdi normalno.

k TEMU PA NI VEČ KAJ DODATI.

Z včerajšnjim dnem naprej, vse boljše bo .

_____________________________

Homines quod volunt credunt. -- "Ljudje verjamejo to, kar želijo." (Julij Cezar)

eno vprašanje: naši otroci seveda niso taki, čigavi otroci so potem to? sosedovi, prijateljičini, ....

Seveda niso...nase pupe sploh ne .

Glede na vzgojo, ki naj bi bila dobra in sprejemljiva - Nekaj o nadaljevankah - se niti ne cudim obnasanju danasnjih punc.

Izven konteksta (odgovor na osnovno vprašanje sem dala že večkrat, pa itak ste že vse povedali, da danes ne bom še posebej o tem pisala - vsekakor pa nasilje v šolah je prisotno iz strani učencev in staršev, učitelji so eni zelo sposobni, drugi malo manj, tretji niso, ampak to ne opravičuje nasilja nad njimi in med otroki samimi, ter nasilja staršev - matr, meni je nasilje že to, da otroka čisto vsako jutro pripelje prepozno v šolo, pa ga prav nič ne briga cel svet- tu se začne, kje se konča vemo)

odgovor mišni:
V učnih načrtih piše, da je treba predstaviti to, da so družine različne. Posebej je treba poudariti, da so vse oblike družin ok in fajn in da ni s tem nič narobe, ampak da je to čist normalna situacija, če recimo živi otrok samo z enim od staršev ali če je mati na novo poročena ali če ima oče novo družino ali karkoli pač že. To je cilj spoznavanja različnih družinskih skupnosti, ne pa poudarjanje družine kot celice v smislu (biološki)oče mati otrok. Otrok se mora naučiti biti ponosen na svojo obliko skupnosti, ne pa da se sramuje, ker ni v točno taki, kot naj bi bila po nekem splošnem prepričanju ali v kakršnih še vedno biva večina otrok. Ravno to miselnost bi radi presegli. Enako velja za vse druge oblike drugačnosti, pa najsi gre za narodnost, versko pripadnost, barvo kože...karkoli že. Kako v praksi to kdo predstavlja je pa druga stvar. Lahko ti pa povem, da so otroci ločenih staršev prav v vsakem razredu dandanašnji. Bi rekla da več njih, ne spomnim se niti enega samega razreda, ki bi ga sama učila, pa da tega primera ne bi bilo. In v prvi triadi imaš popolnoma vsakič vsaj enega ali dva para od staršev iz razreda, da se ločujejo ravno v tem obdobju.

Strinjam se z večino razmišljan zgoraj, sploh sem proti predalčkanju otrok in elitizmu pa sem tudi sama gimnazijka, vedno sem imela krog prijateljev vseh izobrazb in poklicov (dober mehanik pri hiši sploh prav pride ) 
Sama sem kot profesorica gledala na to še malo drugače. Jaz, po pravici povedano, si ne bi upala poseči v pretep npr. dveh skoraj polnoletnih dijakov, za glavo večjih od mene. Kako zaležejo papirni ukrepi pa tako vsi vemo, da ne govorim, da je včasih že kakšna beseda učitelja razlog za tožbe, kaj šele da bi koga "na trdo" prijel.
Res pa je, da veliko izvira iz družine pa ni pomembno, če so starši skupaj al ne, če so samohranilci al ne, pomembno je kakšen zgled dajejo otrokom.

_____________________________

Meni nebö odprto se zdi,
kadar se v tvoje ozrem oči,
kadar prijazno nasmejaš se,
kar sem prestala, pozabljeno je.
(F. Prešeren)