Pozdravljene!
Da se vam še jaz malo javim. Danes imam spet malo več časa, taka gužva v službi, pol so me pa punce zvlekle po trgovinah in sem 2x prišla domov tolk zmatrana, da sem bila sam še za vodoravno
.
Od nosečniških radosti
pa mene matra križ, še vedno sem full zaprta, kadar pa zaspim prehitro pred TVjem, se zna zgoditi, da po selitvi v spalnico tut 2 ure bedim. Ne vem, ali naj tovrstno nespečnost pripišem nosečnosti al samo svoji malomarnosti. Drugač sem pa zelo OK. Dobra volja je pa itak dobrodošel simptom, za tega bi kr podpisala, da nikol ne mine
Tejči, glede obnašanja nekaterih zdravnikov res nimam besed - edino, kar mi ni jasno je, zakaj so si izbrali ta poklic!
Nosečniške žabe so pa meni zakon! Sem jih kupila v Fabianiju, na vem, ali obstajajo različne ali ne, ampak tele tko lepo objamejo trebušček, drugače so pa čisto normalne. Ko sem si navadne gor tlačla, je bla cela katastrofa, me je vse tiščalo, pa dol so lezle...
Ste pa res srečke tiste, ki imate v bližini zlate mamice pa tašče. Tudi moja mama je čisto blizu, v sosednji hiši, pa ža ni to prav nič pozitivnega, praj obratno. V vseh teh letih ni mojih punc praktično nikoli počuvala, jih peljala na sprehod al karkoli. Zdaj, ko sta veliki jo le tu in tam jo prosim, da jima skuha kosilo, kadar naju ni, pa še takrat dobita kdaj pašto z maslom... ampak kaj čmo, ljudje smo si pač različni.
Arwen, moji punci sta tudi hodili ka nama spat vsako noč dokler nista bili stari 5 in 6 let. Pa tudi v 4 gre kar dobro, se navadiš. Je bilo tako hecno - najprej se je prva zrinila med naju, ko pa je prišla druga, je hotela seveda med taprvo in mene, pa sta se vedno skregali al pa celo stepli. Pa saj itak enkrat mine, moj je vedno rekel, da moramo v tem uživat dokler je tako. Potem sem si pa roko zlomila in je bilo zaadi gipsa čez noč konec cartanja.
Reby, ti samo počivaj, pa bo vse OK! Držim pesti!
Aprilčica in anč - tudi jaz sem imela genetski posvet pri dr.Goranu Rudolfu. In res je neverjetno pomirjujoč - še celo mene je uspel pomiriti, ko sem bila tik pred splavom, psihično čisto na tleh.
Vsem, ki ste bile ali šele greste na BHC ali AC želim, naj čas mine čimhitreje, muke čakanja pa naj bodo poplačane z odličnimi rezulti!
Danes sem pa še posebaj vesela, moja kolegica je rodila hčerkico Elo
! So se tudi oni kar bali, ona se je na začetku nosečnosti okužila z noricami, sam je na srečo vse OK.
Imejte lep večer pa svoje bušije cartajte!
_____________________________
Živa, 12.1.1995
Duna, 12.6.1996
Taras, 20.8.2009 (54cm, 3.980g)
1. mesec: 61cm, 4.945g
2. mesec: 66cm, 5.415g
3. mesec: 67cm, 6.245g
6. mesec: 76cm, 8.060g