IZVIRNO SPOROČILO: ksenjak
Ankica_ja, še posebej, če bi bila sama z dvema otrokoma (sin 3,5 let, hči 16 mesecev) kot jaz. Verjamem, da bi bilo zabavno skupaj kuhati, vprašanje pa je, kdaj bi bilo dejansko skuhano. Oba namreč prideta že iz vrtca sestradana.
Jah, saj je pri nas enako, sem sama, če sem doma. In mi je zadnji mesec šlo strašno na živce, ker se je delavnik razlezel na cel dan, pa vsak dan nekaj na hitro vase zmetat v eni lokalni gostilni s tremi tonami soli, sendviči, pice ipd. nobene stalnosti v prehrani. Na dolgi rok si s tem narediš precej slabo uslugo. Jaz pač rabim vsak dan mir, da se lepo usedem in da tudi vsaj približno vem, kaj dajem v usta.
Mož dela cel dan, domov pride ob 19.30. Vmes ima eno uro za kosilo. In je hodil po raznoraznih gostilnah, hrana se mu je uprla, tako da sedaj zvečer skuhava kosilo za naslednji dan. On si pogreje v službi in poje nekaj konkretnega, v miru. Pogrej in pojej varianta, samo brez treh ton soli, 5 barvil in 4 stabilizatorjev.
Pa seveda, tudi konzervirana hrana pride kdaj prav, samo vsak dan? Mi je pa vseeno ljubše, da naredim enkrat eno konkretno maso filanih paprik in jih potem zmrznem v manjših količinah. Ali ragu za špagete - naslednji dan samo pogreješ. Ali golaž s polento. Ali juho.
Pač, meni je hrana, prehranjevanje in sama priprava pomemben del mojega življenja. In si za to vzamem čas - za pripravo in za sam obed.