Halo, tale je pa res mal čudna.

Čeprav gre meni tudi moja na jetra. Če jo vzame k sebi v stanovanje (2 nadstropji višje), že po celem stanovanju kapico išče, pa sploh ni tako hladno. Čudno da ji še kombinezon gor ne natakne.:grrr: Pa prej je hodila dol ene 2x na teden, zdaj ko imamo Pino pa je njen rekord 5x v enem dnevu. Potem je šel pa fant včeraj lepo na badminton, pa je ona klicala, pa jo je povabil naj mi pride pomagat. V takih trenutkih kar pike dobim. Samo sem tudi taka da se ne znam skregat. Prav zato, da jo manjkrat vidim, sem se zmenila, da si spet sama kuham kosilo, pa četudi potem pojem samo 2 sirovi štručki:). Pa občasno sem se spet začela v stanovanje zaklepat, ker je ne mislim cele dneve gledat.

Meni gre tudi to na jetra, ko se obnaša, kot da je Pina njena lastnina in jo ima pravico pridet pogledat tudi po večkrat na dan.

lp Lunca

Amoss, ne spusti :hudicek:v hišo !
In svojemu dragemu povej še enkrat,kdo so starši male pikice.:duda:

Bolj kot razmišljam o svoji tašči in taščah mojih znank,nikakor ne najdem tašče, ki bi bila "dobra".

Moja je zlobna. Nikoli se ne bo sprijaznila z dejstvom, da sem poročena z njenim sinkom (pa ni edinček!). Če le more, piči s kakšno zajedljivo pripombo o moji nesposobnosti, da vodim gospodinjstvo in vzgajam otroka. Preko moža probava na vse mogoče načine se vpletat v naše življenje, pa ji zaenkrat ne uspeva.

Zdaj, ko se bliža rojstvo drugega vnučka, se je vpletla še vrhovna sodnica - svakinja.

Pa sem obema zabrusila v povsem njihovem stilu, kar jima gre - NAJ SE BRIGATA ZASE. In zdaj imam mir.

Mož je bil malce začuden, da nista vzkipeli, ker sem le jezikala. Sicer pa, od kje njima dvema pravica, da solita pamet drugim ! Če sta zafurali svoje materinstvo, je to njun problem. Saj ne rojevaš otroka zato, da bo tašča imela zabavo na stare dni ????

Se strinjam, da je vsaka pomoč v prvih dneh dobrodošla. Pri prvem mi je pomagal samo mož in bili smo srečni in PREŽIVELI SMO !!!!

Zato še enkrat - ne spuščaj :hudicek: v hišo !!!!

Če ne gre drugače pa ti ostani sama z :duda:,tašča pa naj nakupljene stvari uporabi za svojega sinčka.:zmeden2:

Kaj mislite ve, danes grema k njej, pa naj ji kr iz čistega mira kaj rečem ali naj počakam na trenutek ko bo spet kakšno pikro spustila.Verjeemite n4ebo treba dolgo čakat,...:(

Sem tudi že razmišljala da bi fanta postavila na hladno, če se ne bo vsaj enkrat postavil za naju z:duda:.Samo potem bi pa res tašča otroka vzgajala ker bog ve kaj bi ga učila ko bi bil mali z očetom:ups:

Ti počakaj, potem se pa izpovej!! Ne pusti se ji!! Saj si odrasla ženska!!

Ne razumem pa tvojega dragega, da se ne postavi za vašo družinico!

Najprej rabiš en zelo,zelo resen pogovor s fantom. Vztrajaj tako dolgo, ponavljaj mu ene in iste stvari, da bo dojel, za kaj gre. Povej svoje občutke in zahtevaj, da te upošteva. In naj se že enkrat odlepi od mamine zize. Povej, da ga je že davno nehala dojit...;)
Mam izkušnjo s sinčkom edinčkom ...In vem, da stalno besedičenje gor pa dol in jamranje nič ne zaleže, zato boš morala bolj ostro ukrepat in povedat, da ne želiš dati ultimata, ampak v skrajnem primeru...
Pa da ga ne boš prestrašila, da ga želiš odtrgati od mame. Ampak vse ima svoje meje...
Mislim, da je najpomembneje, da že ON enkrat dojame in se postavi na tvojo stran oziroma na VAJINO, vključno z vajinim otročekom.
Pojasni mu, da boste vi trije v prihodnje ožja družina. Kar ne pomeni, da babice in dedki ne pridejo v poštev, ampak kot babica, ne pa kot mama.
Če bosta skupaj nastopila, bosta lažje vzgojila taščo in jo pripravila na novo stransko vlogo. :)

A da bo prišla zato, da boš ti lahko kuhala??????!!!!!! Ta je pa močna. Očitno je tvoja tašča zelo gospodovalna gospa, ki želi imeti vse pod kontrolo.
Pri meni je bilo podobno. Že v porodnišnici je bila prisotna vse ure obiskov, vmešavala se je v previjanje (toliko da ga ni hotela sama podojiti) in vedela je več kot vsi zdravniki. Kasneje sem bila jaz kriva kadar je bil mali bolan, ker sem ga prevečkrat kopala, nkoli ga nisem pravilno hranila, oblačila bla bla bla... (kot da je ona mama, jaz pa ena nesposobna varuška)
To sem prenašala kar nekaj časa zavoljo miru, češ: naj kar govori pri enem ušesu not pri drugem ven. Pa je tudi meni prekipelo in sem ji ob vsaki njeini "pametni" pripombi vrnila milo za drago. Je počasi le pokapirala, pa tudi stike sem omejila.
Skratka zberi pogum (več kot užaljena tako ne more biti) mirno in lepo ji povej, da bo to tvoj otrok, ki ga boš znala sama prav lepo negovati, da je ona pač svoje opravila. Nikakor pa ji ne pusti, da se vmešava, ker lahko se ti naredi, da na koncu ne boš več gospodarica svojega doma, za otroka pa tudi ne bo dobro, če bo imel poleg tvoje še vzgojo babice, ki bo verjetno 100% drugačna od tvoje.

LP

Meni je pediater prvi dan po porodu prvega otroka rekel - gospa, otrok je samo vaš in od vašega moža. Zapomnite si to. Kar vidva mislita, da je prav, to naredita in ne poslušajta nikogar drugega.
Pa kako prav je imel!!!!
Upoštevaj to in se že prej postavi zase in za svojo:duda:.

Srečno:rozica:

Vidim, da so ti že predhodnice svetovale kaj ukrenit. Upam, da se boš vsaj nekaj tega držala - potem si na dobri poti. Jaz sem potrebovala 7 let, da sem ji povedala svoje - pa nisem pozabila povedat še tisto za nazaj. Verjetno ti že sedaj "pametuje" pri izbiri imena. Meni je skozi celo nosečnost, pa govorila kako ime je lepo njej,..., ko pa sva se dokončno odločila za ime, pa ji nisva več hotela povedati, a je govorila, da ga je ona izbrala, ko sem rodila, je hčerka bila podobna vsej njeni žlahti (pozabila pa je, da jaz in moji sploh obstajamo), vedno je vedela kaj je boljše, kaj mora oblečt, obut, ..., ko pa je bil kateri bolan in v bolnici, pa me nahrulila, da sem jaz kriva, ker sem tako slaba mati. Za bruhat. In, da ona, ki je 2 spravla gor že ve kako in kaj.
NA ZAČETKU - PRED PORODOM JI ZAČRTAJ MEJE, ker potem ne boš imela več niti poguma. ČE PA SI JI UKRADLA SINA, PA JI ZABRUSI, DA SI GA LAHKO ODPELJE NAZAJ, KER NI EDINI MOŠKI NA SVETU.
Jaz sem tako povedala mojemu, ki je tudi dal prej prav svoji mamici. AMPAK PREDOLGO SEM ČAKALA, DA SEM JI POVEDALA SVOJE. NE UNIČUJ SVOJEGA ZDRAVJA IN ŽIVCEV ZA TAŠČO. PRIHRANI SI ŽIVCE RAJE ZA OTROKA.
Nekaj časa bo užaljena, potem pa se bo začela dobrikat - verjemi VSE SO TAKE, KER NE MOREJO BREZ SVOJIH SINOV. VENDAR MEJ, KI SI JI JIH PREJ POSTAVILA, PA NE SPREMINJAJ - ONA JE LE BABICA IN PRI TEBI, KO JO POTREBUJEŠ IN PROSIŠ, NIKAKOR PA NOČEŠ Z NJO ŽIVET.

Žal ti me lahko le svetujemo in povemo,kaj bi naredile same v takem slučaju, moč in voljo pa boš morala zbrati sama. Na tvojem mestu je jaz ne bi pustila nikoli več niti prenočiti v hiši,ker kaj kmalu bo prišla za dan ali dva,ostala pa mesec ali dlje. SIcer pa, zakaj potrebuje svojo opremo za :duda:, če se namerava preselit k vam?

V taki situaciji nisem bila nikoli, res pa se je tašča vmešavala v marsikaj, pa sem enostavno presekala stike z njo, sedaj jih imava le v zelo nujnih primerih in še to le samo,kadar ona sama pokliče, prihaja pa k nam več ne, ker ne dovolim, da se mi vmešava v družino. Tudi moj mož je mamin sinček, zelo navezan na njo, da več na njeno besedo kot na mojo in moram rečt, da to ni prijetno. Razčisti tudi z njim kar se tega tče, ker bo v nasprotnem primeru prišlo do večjih problemov, ko bo dete večje.
Postavi tašči meje,do koder lahko gre in tega se striktno drži,saj nisi nikogaršnja služkinja in gospodinja. Ko boš imela bebico, tudi ne bo ne vem kako velikega dela, gospodinjstvo,ki pa ga sedaj vodiš za vaju, pa se ne bo ne vem kako povečalo, da ga ne bi zaradi dojenčka zmogla. Pa tudi če ne boš vsega sproti zlikala in pospravila te ne bo konec.
Ona bi uživala ob :duda:, hodila na sprehode in malčka varovala, ko dejansko ne potrebuje drugega kot mamico??? Ti pa bi opravljala vsa druga dela, stala na nogah,likala, kuhala,..., ko bi dejansko morala uživati ob SVOJEM dojenčku?
Kaj bi babnica rada ustvarila še enega maminega sinčka?
Otrok bo tvoj,pravzaprav vajin, ona ga lahko le tu in tam malo popazi in KONEC!
Naredi red čimprej, ne čakaj na to,kaj bo čas prinesel!:rozica:

Amoss,

dejstvo je, da si, kot še marsikatera druga, naletela na maminega sinčka, ki se svoji mami ne more in noče postavit po robu, saj je prepričan, da mu mamica želi le dobro, ne zaveda pa se, da bi moral popkovino že davno prerezati (če je že mama noče), saj drugače ne bo mogel nikoli igrati vloge predanega, odgovornega in zrelega moža in očeta.
Sklepam, da njegova mama ob sebi nima čustveno prisotnega moža in kot nadomestek izrablja svojega nič hudega slutečega sina. Živi skozi njega, od njega pričakuje, da bo poleg svoje igral tudi vlogo njenega moža in ji tako zapolnil očitno ne preveč polno življenje. Največja žrtev tu (poleg sina, ki pa se tega zaenkrat še ne zaveda) si seveda ti, kasneje pa bo to tudi otrok.
Tega ne govorim kar tako, temveč iz izkušenj. To obdobje življenja bi najraje izbrisala iz spomina. K sreči je imel vsaj moj bivši toliko zdrave pameti, da si je pustil odpreti oči in je s svojo mamo za nekaj let pretrgal stike, kajti drugače ni šlo. Zdaj ima družino in je srečen (nama ni uspelo, preveč grenkih stvari se je nabralo in nisem mogla mimo njih), z mamo pa ohranja distanco, kajti sicer mama hitro pozabi, kje so njene meje.
Sem pa še vedno skrajno občutljiva na to temo in zato morda ne ravno pravi naslov za deljenje nasvetov.
Ti pa toplo polagam na srce - čim prej se resno pogovori s fantom, če ne razume, mu daj naše odgovore za prebrat, v knjižnici je veliko knjig na to temo (pokojni dr. Košiček je imel o tem veliko povedati), postavi ga pred dejstvo - ti ali mama. Kajti drugače takšnega partnerja ne potrebuješ, lažje ti bo sami, pa še priložnost boš imela spoznati primernejšega partnerja, ki ti bo ne le za družbo, ampak tudi v oporo.

Ne želim ti veliko sreče, temveč ogromno poguma, za katerega pa sem prepričana, da ga boš zbrala, saj gre konec koncev zate in za tvojega še nerojenega otroka, ki si zasluži srečno družino.

Patty

Ko ti bo dost na živc stopla ji boš že povedala svoje:)

vsekakor EXTREME!

PS: moja tašča se obnaša kot da nima vnuka, sploh pa da še enega pričekujemo!


Veliko besedo bo imel mož pri tem...tako si predstavljam, a mogoče se motim!

Si včeraj kaj razrešila situacijo?

Nisma šla, saj je prišla moja mama in mi je pomagala umivat okna, pa se je zavleklo.
Potem pa je fant poklical mamo in je že bil ogenj v strehi, zakaj naju ni bilo ona pa je čakala.

Kar tako naprej,pa jo bosta počasi postavila na mesto kamor spada.:bravo:

To pa sem žleht.Zadnje čase jo tako namerno jezim, kot ona mene.Ko se fant zmeni da pridema k njej se jaz zmenim s kom drugim, zanalašč, ker ona tudi noče priti k nama na obisk, zakaj bi vedno jaz mogla k njej hodit:bravo:

Patty je res zelo lepo napisala in se povsem strinjam z njenim mnenjem. :bravo:

Amoss, tudi sama sem misli, da boš uspela zbrati pogum in ji boš ob prvi priliki znala razložiti kaj te moti. Tvoje občutke in slabo voljo obvezno pojasni fantu, da končno dojame, da je to zate in posledično za vajino družino lahko resen problem. Nikar ne tišči v sebi negativnih misli, saj se po nepotrebnem obremenjuješ. Veliko lažje se je pogovoriti in najbolje je ubrati miren način, miren ton, da bo zelo dobro razumela kakšna so pravila igre in da gre za vajinega otročka. Predlagam, da pogovor vsekakor opraviš v čim krajšem času, pa zavoljo nadaljnjih odnosov poskušaj ne biti žaljiva. Ravno zato, ker v sebi zatiraš misli, se kopičijo in velikokrat izbruhnejo ob nepravem trenutku.

Mislim, da bi ji morala že takoj, ko je fant dovolil, da se bo preselila k vam, reči, da bosta premislila. Takrat bi se ji jaz le zahvalila za ponujeno pomoč, vendar da bosta že videla v danes trenutku ali pomoč sploh potrebujeta. Če bi mojemu dragemu slučajno šinilo kaj takšnega v glavo, bi najprej z njim razčistila pojme in preden bi se naslednjič upal sam odločiti, bi vedel, da se mora najprej s tabo pogovoriti. Še 1x ponavljam, gre za VAJINO družino i diva določata o VAJINEM otroku.

Veliko sreče in zbranih misli ti želim. Verjamem, da se bo vse dobro izšlo! :miska::):miska:

Andy

Največji problem je ta da se mi je hudo hudo zamerila in tega več ne skrivam, skozi sem nastrojena proti njej, skozi imam neumestne pripombe,...Ampak nikoli pred njo, vedno ko sva s fantom sama, mu rečem kaj takega kar vem da če bi nekdo rekel o moji mami bi me zelo bolelo, ampak ne morem si pomagat, SOVRAŽIM JO in to samo zato ker ji nisem sproti povedala kar si mislim.
Ampak zdaj sem se trdno odločila da ji povem kar me moti ( na lep način), ker s tem da sem tiho spravljam ob živce samo sebe in verjamem da fanta takšne pripombe o mami bolijo.Če pa je on baba in ji ne more povedati pa ji bom jaz, pa naj stane kar hoče.

No toje pametno.Meni je tudi že čisto vseeno če se skregama in se ne vidima več.Še boljše se vsaj nebo selila k meni in mi nebo treba hoditi k njej na obiske.

HA ha.Pa bo:bravo::sloncek:

Nina21 podobno kot pri nas,je pa res da brez partnerjeve podpore ne gre:bravo:

Z njim je bolj težko ker se svojih staršev na smrt boji.Nič ne upa reči nazaj, nobenemu, ker bok ne daj da reče kaj mami potem pa je ata hud:(
Tak da sem res sama.

Amoss, tvoj partner je njen ljubljeni sinček in saj veš, kaj vse piše, kako mamice z njim delajo. Ti za njo nisi pomembna, ker si ga ji vzela. Ampak ona trpi, ker ni s svojim sinčkom, zato je predlagala, da se bo kar preselila. Po moje bi še najraje videla, da bi z njim v postelji spala in ga crkljala tako kot je bil še majhen.
Verjamem, da je tale tašča pravi peklenski zmaj in se jo boš le zgrda odkrižala, saj te sploh ne razume.
Pogovori se z svojim in mu povej, da bo odslej tako in nič drugače. Če te ne bo podpiral, ga za nekaj dni pošlji k mami, da se spametuje..Itak bo nazaj še prej kot misliš....:love:
Če pa bo kdaj hotela na obisk, takrat povabi še koga, ker si potem ne bo toliko upala.:hudicek:
Očitno rabi svojo lekcijo...:hudicek:
Želim ti veliko uspeha in čimprej naredi mir, da boš lepše uživala v :nosecka:.