Naj mi katera pove, če je obsedena tako kot jaz z kopičenjem in nabiranjem robe, potem pa tega ne zna stran vržt. Jaz imam polno puloverjev in hlač, ki jih ne nosim pa jih še kar nimam moči dati stran, pol stvari mi je premajhnih pa jih spet stran ne vržem, tamali imajo preveč robe, no to sem nekaj škatel dala stran ampak še vedno bi se jih še nekaj nabralo, ker ne nosita vsega pa si rečem, morda pa le kdaj oblečeta še kaj....

Pa tudi kake igrače še šparam tudi če se ne igrata pa voščilnice pa kakšne spomine iz mladosti, ki mi samo prostor zavzemajo.

Ima katera nasvet kako se znebiti tega in na nek način zbrati moč, da vse vržem stran...a ve tudi kopičite stvari?

Jaz sem bila

Poudarek na bila, ker sm par mesecev nazaj dala stran vse cunje k jih ne nosim, vse čevlje, vso kramo in raznorazno sranje k sm ga dobila za vselitev....vse sem dala stran. Ne morš verjet kk lažje diham, da o tem da se mi zdej cune ven ne stresejo k omaro odprem ne govorim . Trenutno je kar neki omar praznih. Prej sm mela pa vse zabito.
Sam kozmetike pa čistil je bla ena vreča za smeti .....hrček pač

jaz dam nekaj v humano,nekaj na dolenjsko maminim sorodnikom,kaj razdelim med prijatelje in to je to,delam prostor za nove stvari in se hkrati rešujem starih,to delam cca 2krat do 3 krat na leto.lp

Vzameš eno veliko vrečo oz. ti jih moraš pač pet ali šest  , zmečeš kramo vanje , odpreš kanto pa vse to not zbašeš.
Si pa kot en hrček

ja brisačka, točno tako. Parih stvari sem se znebila in tudi jaz grem kar lažje v tisti prostor, odprem predal in ni nabutan, in tudi meni se zdi, da je več zraka v pljučih in vsepovsod.

Ampak živimo v hiši, kjer sem živela že od mladosti, not je robe in krame za sto let še od očeta, brata, mame, ki je not živela in tudi ona še pravi, da je škoda vsega stran vržt, tako da me kar duši ko grem v kako sobo.

Ampak moje omare so res dobesedno nabite, da vse cunje ven padajo, (hodim pa v glavnem v enih in istih oblačilih ), omare od otrok so nabite, omare v kuhinji so nabite s posodami, igrač imam za kar nekaj zabojev, da jih preskakujem ko grem k tamalim v sobo

no kako si se pa ozdravila in zbrala moč, da si vse stran zagnala in da se nisi sekirala, da boš to še kdaj potrebovala?

Jz sem dala svoje cunje v humano pa se mi kar pozna  v omari praznina v šoping bo treba

aja vreče pa da kar not mečeš, a resno?

In vam ni nič hudo, pa kar vse stran date in čisto brez problema?

Joj tega jaz ne znam, a bo treba ker res ratam živčna ko zagledam tok stvari...

Evo jutri grem po vreče

ne, ne šparam skoraj nič....kar ni dve leti bilo vsaj enkrat v uporabi...pa-pa.....

_____________________________

...vox populi...

Še ena s takim problemom

Pa ne gre samo za  cunje - teh se zadnje čase pogosto lotim - ampak o drugih stvareh ... o tem pa raje ne bi

Ja, pri meni je tako, da kar neki časa kopičim, potem pa naredim generalko in vse kar se samo kopiči podarim ali vržem v smeti. Težko se je poslovit od določenih stvari, ampak ko se enkrat odločiš kar gre. Za obleke mi pa ni tak problem, ker jih podarim dvema puncama, ki sta mi zelo hvaležni (tako da jim z veseljem dam).

od enega mojega fanta je mama kopičila..je bilo že tako hudo, da je komaj hodila po stanovanju, dobesedno. v določene sobe se sploh ni dalo pridt, ker so bila vrata zagrajena s kramo  je bila res ekstremni primer, ampak mene je izučilo, da raje mečem stran

Jaz delam čisto po omarah na par mesecev. Kar je premajhno otrokom dam naprej. Kar je umazano, strgano gre v kanto. Kar nisem oblekla več kot eno leto gre tudi naprej. Stvari, ki so mi premajhne tudi podarim, ker ne upam na to, da bom nekoč .... Zdajle res hujšam po porodu ampak drugače nisem tak tip, da bi si še povrhu vsega kupila premajhno stvar in upala, da bom kdaj še bolj suha.
Kar se tiče spominkov, posode, .... Vse podarim kar ne rabim. se vedno nekdo najde, ki vzame stvar. Tako sem podarila od el. pekača do stojala za cunje obešat, ...
Čevlje tudi podarim.
Jaz ne maram, da se mi krama kopiči. Imamo podstrešje in sem ga intenzivno začela čistit. Kar je bilo za stran oz. vem, da ne bomo rabili, ker bomo pozabili da imamo sem vrgla stran. Staro pohištvo, ki bi ga mogoče kdaj rabili, ampak verjetno bi kupili novega čez 5 let ko bi ga rabili, smo dali sosedu, ki ga je z veseljem skuril.
Če rabiš pomoč pri pucanju ti z veseljm pomagam.

_____________________________

Nobody is perfect and I'm nobody!

Tudi jaz sem hrček  Vse kopičim in shranjujem. Stanovanje je nabito, tako da še k mami v hišo vozim. Grozna sem. Čakam trenutni navdih, da se znebim krame. Za vsako stvar mislim, da bo še prav prišla. Sploh obleke, imam jih malo morje, ampak 3 številke premajhne. Tudi tukaj čakam navdih, da shujšam

Uf, pri nas gre vse, kar se ne rabi po hitrem postopku od hiše. Obleke gredo naprej, imam že kar redne odjemalce , drugače se pa ena stvar pride, ena gre.

o majra, ti si pa tak primer kot jaz....tudi jaz hujšam, hlače pa so tudi že tri leta iz mode, še ceno imajo gor  pa upam, da bom kdaj shujšala, jih imam v vseh barvah, noro vem

drugače pa, barbaw, z veseljem sprejmem pomoč za pucanje oz. bolj psihološko pomoč, da zaženem en kontejner stvari stran

evo še en hrček sem pa jaz. Jaz špara še preluknjane čolne, češ da jih bom kdaj zaflikala

Krama se mi tudi kar nalaga. Zadnjič sem pa odnesla nekaj igračk na petrol

Od zadnje selitve dalje nič več ne hrčkarim, tako, da ponosno oznanjam , da sem te bolezni ozdravljena.
Ko smo se selili v Center, je šlo v kontejnerje neznano (gromozansko) število stvari, zapakiranih v velike, črne vreče za smeti. Kljub temu, da sem predtem kar nekaj stvari podarila, jih je še vedno ostalo toliko, da sem potrebovala kar nekaj časa, da sem dojela, da jih je RES ŠE toliko. Potem se mi je pa nekaj dni pred selitvijo skravžljalo in sem samo metala. Brez razmišljanja in brez čustev, kakor je napisala ena nekje nad mano. Kar mi ni bilo všeč na prvi pogled in kar ni imelo res neke sentimentalne vrednosti - tega ni več v mojem stanovanju.

In sedaj res diham. En simptom hrčkarjenja mi je pa vseeno ostal - še zbiram stvari. Ampak sedaj veliko hitreje spregledam in stvari letijo stran tedensko. Včasih si znal pri meni najti Leclercove prospekte od prejšnjega leta in to samo zato, ker mi je bila v njih všeč sličica npr. ene verižice, pa mi jo je bilo škoda vreči stran. Danes vsaj tega problema nimam več.