IZVIRNO SPOROČILO: Ploha
a veš kaj me zanima, te vedno hočm prašat, pa ne vem če ni preveč osebno, kako to da si zdej v tem postopku? a prvi je bil po naravni poti??
je ful priden? joj komi čakam, da bom jst takole svoje otročke pogrešala,...
Ne ni hudga, če ne bi hotla da veste ne bi govorila o tem
Pred Liamom sem imela poseg v katerem je cista popolnoma uničila jajcevod in med opracijo so se odločili, da vzamejo še jajčnik, ker je bil v precej klavernem stanju.
Tako sem že pri 24ih ostala brez jajčnika. No potem so našli še nekaj, sem bila čez pol leta spet na mizi. No in potem mi pravijo, da vprašanje, če bom zanosila po naravni poti, nakar tega leta uspe, mi2 nisva delala na otročku, ker sem bila polna nekih hormonov in k zanalašč zanosim. Zelo me je bilo strah, če bo z

vse ok. In je bilo, vesela sva bila pa full.
Nakar po porodu ugotovijo to neprehodnost pa še nekaj, spet še dva posega, kar nekaj, potem sva skušala nardit še enega, nakar rata, jast vsa vesela, na žalost se konča z izvenmaternično nosečnostjo in spet abrazija in potem laparoskopija.
Naši vrli dr ugotovijo, da zdaj pa sploh ne bo šlo več po naravni poti. To je bilo decembra 2007. Meni se je svet podrl. No potem se odločiva za IVF, greva k Rešu, brez problema takoj na vrsti, šlo je pravzaprav k po tekočem traku.
Potem marca naj bi šla že v postopek, pa sem se ravno ženila, pa sva šla aprila. In je uspelo, najprej sta bila dva, ma je eden odmrl, kar je precej pogosto, no in zdaj čakamo tegale fantiča.
Tako na brzino moja žalostna in na koncu srečna zgodba.
< Sporočilo je popravil Zvezdica -- 30.1.2009 0:18:33 >
_____________________________
i belive i can fly....