Veš, meni je komaj zvekel ven 3 celice, če se pomniš moje punkcije, je bilo grozno slabo...vsi folikli prazni, jajčniki z gosto tekočino, (zgledalo je, da je endomtrioza prišla nostranjost jajčnikov), ki jo ni mogel spunktirat, sta s čedom gledala, če se je stroj pokvaru...tam mi je govoru, da ni nič, da je slabo, da je katastrofa, pol me je jok zlomu in me je valda še bolj bolelo...trajalo ne vem full, 40-50 min...kriza, celice tko, tko, nisem imela zmrznjenčka, niti v prvem postopku ne, pa so se vse 4 oplodile.
Zgleda, da za njihove standarde nimam dovolj kvalietete, al pa jim umetno okolje ne paše...to mi je tudi ata pordil, da je et 2. dan v bistvu zlo pametna reč in da se v tujini največkrat prakticira 2. ali 3 dan. No vidiš, kje bi si takrat mislila na tak rezultat. Od bolečin sem 2 dni jokala, potem šla na et, vesela, ker so se vseeno vse 3 oplodile in stisnila ven ves moj optimizem in sproščeno čakala, kaj bo. Vedela sem, da nimam vpliva, vedela sem, da bo z vsakim postopkom endometrioza zelo napredovala in bo rezultat vedno bolj vprašljiv...res me je doletela velika sreča, ko jo vsaki, ki nanjo še čakate neizmerno privoščim.

T1979, na dvojno zmago, eden pa še kasneje, čez dve leti!
_____________________________
Strah sega do tja, kjer se začne neizbežno; od tam naprej izgubi ves smisel.
Coelho